Avstralski milijonar Clive Palmer, ki gradi Titanik II, namreč išče kapitana naslednika najslavnejše ladje v zgodovini. Titanik II naj bi iz Southamptona do New Yorka sicer prvič zaplul leta 2016. Na prosto delovno mesto pa se je prijavilo že kar nekaj kandidatov, med drugim kapitani potniških križark in supertankerjev.
Palmer si je bogastvo sicer prislužil predvsem z vlaganjem v avstralsko rudarsko industrijo, leta 2012 pa je bil na seznamu najbogatejših Avstralcev na 29. mestu, s 795 milijoni dolarjev bogastva. Clive sicer poudarja, da bodo plače in cene na drugem Titaniku podobne tistim na preostali križarkah, a hkrati dodaja, da bo delo na njegovi ladji imelo poseben čar in pridih elitizma.
Kapitan prvega nesrečnega Titanika Edward Smith je sicer potonil s svojo ladjo, Palmer pa upa, da bo novi kapitan precej bolj 'prizemljen'. Tudi sicer bo imel kapitan na voljo precej boljše prostore od ostalih članov posadke ter potnikov.
Sicer pa Clive upa, da bo njegova ladja ''polna ljubezni'', ter da se bodo posadka in potniki med seboj ''zaljubljali in tudi poročali''.
Tisti, ki bi radi postali kapitani drugega Titanika imate za oddajo prošnje še kar nekaj časa, saj Palmer prijave sprejema do konca leta 2015. Poleg tega pa se poraja tudi vprašanje, ali bo ladja zares pripravljena za plovbo do leta 2016. Palmer je sicer že podpisal memorandum o gradnji s kitajsko ladjedelnico, a pogodbe o gradnji ali proračuna še niso podpisali. Prvotni Titanik so sicer gradili 26 mesecev
Clive Palmer pa nikakor ni prvi, ki sanja o obuditvi Titanika. Že leta 1996 je podjetje z Manhattna namreč poskusilo iz morskih globin dvigniti 11-tonski kos potopljene ladje, a se je med dvigovanjem odlomil in zopet potonil. Seveda so tisti najbolj vraževerni v tem videli znamenje, da je ladja zares zakleta. Palmer sicer meni, da Titanik predstavlja ''duh človeka'' in upanje, da ''bodo na Zemlji vsi ljudje živeli v miru''.
A avstralski milijonar se ne bo ustavil le pri obuditvi najbolj slavne ladje. Naročil je namreč tudi 117 robotskih dinozavrov v naravni velikosti, s katerimi želi poustvariti Jurski park. Govora je bilo tudi že o pravem pravcatem kloniranju dinozavra za omenjeni park. V kolikor bodo to zares storili, lahko le upamo, da se bo izteklo bolje kot v filmih.
