Raziskovalci so 400 metrov južno od Sfinge odkrili mesto delavcev, v katerem so ti prebivali v času gradnje piramide faraona Menkaure – tretje in zadnje piramide na planotastem svetu, ki je Giza. Do sedaj so raziskovalci odkrili še bližnje pokopališče; ogrado za živino s klavnicami; ter živalske kosti.
Sodeč po raziskavah kosti, hranilnih podatkih in drugih odkritjih na prizorišču, arheologi ocenjujejo, da je bilo dnevno v povprečju zaklanih za slabi dve toni mesa tako goveda kot ovac in koz za graditelje. Prehrana bogata z mesom in možnost medicinske oskrbe naj bi pritegnila mnoge Egipčane k delu na piramidah.
Raziskovalci zato domnevajo, da so se delavci na gradbišču prehranjevali bolje kot pa sicer. Mesto naj bi bilo okupirano 35 let. Na piramidi faraona Menkaure je delalo 10.000 delavcev, manjša skupina pa je skozi celo leto oblikovala kamenje in delala na raznih pripravah.Štiri ali pet mesecev letno pa naj bi večja delovana sila premikala te bloke kamenja, kar je bilo brez dvoma težaško delo.
Delavci bi tako dnevno potrebovali vsaj 45 do 50 g beljakovin dnevno. Polovica tega naj bi prišla od ne mesne hrane. Po izračunih raziskovalcev je to pomenilo dnevno 11 glav goveda in 37 ovac in koz, poleg žitaric, piva in drugih produktov.
Da bi vzdrževali takšen standard klanja, so morali imeti črede goveda z okrog 22.000 glav in 54.750 koz ter ovac, ki bi za pašo potrebovale 401 km².
Če temu dodamo neobdelano zemljo in zemljo z drugimi namembnostmi, kot je za naselitev, območje naraste na 1.205 km², kolikor premore današnji Los Angeles, kar pa vseeno znese le 5% Nilove delte.
Nadalje so bile za številne črede potrebni tudi pastirji – nekako 3.650 pastirjev, vključno z njihovimi družinami številka naraste na 18.980, kar je predstavljajo 2 % takratnega prebivalstva.
Raziskovalci razkrivajo še nekaj zanimivih dejstev. Tako naj bi nadzorniki jedli povečini le govedino, medtem ko so navadni delavci pogosteje jedli ovčje in kozje meso. Kot pravijo, je bila govedina najbolj cenjeno meso v Egiptu.
