Lovšin o skladbi, ki je leta 2010 izšla na albumu Hudičev sod, lansko leto pa na kompilacijskem cedeju Zvezda park, pravi:
»Pesem sem do vojne v Ukrajini bolj redko igral. Delal sem jo tudi bolj v čast našega mirovniškega ljudskega izročila, kot da bi poskušal biti aktualen. Pesem sem posvetil mojemu staremu očetu, vlakovodji, Jožetu Lovšinu, ki se je na avstro-ogrski strani boril v Galiciji in na soški fronti,« in pojasni: »Ata nikoli ni meril v nasprotnika, če pa je že moral streljati, je pazil, da so šli naboji precej nad glavami vojakov na drugi strani. 'Nič nisem imel proti tistim fantom, pa še veliko naših primorskih rojakov je bilo med njimi,' je povedal Jože, po rodu Ribničan, ki se je po koncu prve svetovne vojne in po, za zavedne Slovence, izgubljenem plebiscitu iz Beljaka preselil v Ljubljano.«
