Jože, Igor, lepo pozdravljena. Ko sem vstopila v te prostore, me je osupnila neka otroška radost. Polno je risb, slik, lutk, prijateljev Ribiča Pepeta.
Pa mi za začetek zaupajte, kdo v resnici je Ribič Pepe, kakšne lastnosti ga opisujejo?
Igor: Ribič Pepe je manjša ekipa ljudi, ki sedi tukaj (Igor Ribič in Jože Potrebuješ). Pred 15 leti sva si izmislila ta lik. Najprej sem menil, da bo precej drugačen, pa mi je Jože predlagal kapo in brke, verjel je, da bom v tej podobi še boljši Ribič.
Že 60 let sem Ribič (Igor Ribič), pa še nobene ribe nisem ujel. (smeh)
V kolikšni meri je Pepe podoben Igorju? Kje se dopolnjujeta, v čem se razlikujeta, kaj sta se drug od drugega naučila?
Igor: Igor in Pepe se precej razlikujeta. Pepe je umirjen starejši gospod, Igor pa poln energije, koleričen, vedno v akciji. Kar ju povezuje, je neizmerna otroška domišljija in želja po pripovedovanju.
Jože, kako pa vi doživljate lik Ribiča Pepeta, upoštevajoč, česa ste si želeli in kaj ste ustvarili?
Jože: Najprej bi rad poudaril, zakaj je Ribič Pepe sploh nastal. Oba z Igorjem sva v času kreiranja lika imela majhne otroke in na nobeni izmed televizij ni bilo programa, ki bi otrokom ponudil tisto, česar bi si starši resnično želeli.
Verjetno vas zanima, zakaj ravno Ribič Pepe – Čuki smo v tistem obdobju imeli mega otroško uspešnico Mi gremo pa na morje, in ko smo videli, kaj otrokom pomeni morje, modrina ..., smo se odločili, da jim ponudimo lik starejšega gospoda Pepeta, ki jih bo pričakal na morju, hkrati pa jih opremil z zakladnico novih znanj.
Morava priznati, da sva dobro leto proučevala lik, se posvečala karakternim lastnostim, barvnim kombinacijam in ne nazadnje drugim junakom – prijateljem Ribiča Pepeta.
Na tej točki je pomembno, da izpostaviva nepogrešljivo članico ekipe Lucijo Čirović – ona je glas in duh obeh junakov Kakaduduja in Foksnerja.
Tako se je torej vse skupaj pričelo, in danes mineva že 15 let, odkar je Ribič Pepe zaživel.
Gre za nelicenčni lik, lik ki ste ga ustvarili sami. Kaj vse je po vašem lik doprinesel mnogim generacijam slovenskih otrok, staršem, vzgojiteljem?
Igor: Ribič Pepe govori stvari, ki otroke zabavajo, hkrati pa jim koristijo. Z njimi riše, prepeva, pleše, ustvarja ... Obenem pa jih seznanja z nekaterimi informacijami, ki na spletu niso dostopne. Vse te vsebine so podane na zelo lahkoten način, hkrati pa so ustvarjene zelo premišljeno. Potrebno je bilo veliko časa, saj si prizadevamo ponuditi vsebine, primerne za starostno skupino, ki jo nagovarjamo.
Otroci se preko vaših oddaj učijo o zgodovini, spoznavajo stare bajke, pesmi, tisto, kar morda naša dežela ima, pa otrokom šola ne da. Kje ste zbrali vse te ideje za tako pisano paleto vsebin?
Jože: Vsaka sezona je imela svoje poslanstvo. Ribič Pepe je gostil številne znane obraze, z nami so bili Miro Cerar starejši, Boris Cavazza, Miki Muster ... Popeljali so nas v njihovo otroštvo, obujali smo stare otroške igre ... Zakladnica neprecenljivih spominov.
Hkrati je Ribič Pepe v slovenski prostor prinesel nekaj, kar izginja z dvorišč in igrišč – to je otroški smeh.
Naj omenim tudi to, da oddaja spodbuja medgeneracijsko povezovanje, ki ga vsekakor ne gre zanemariti. V oddaji nastopa starejši gospod, ki je zgled in ponos otrokom, hkrati pa svojo pomembno vlogo odigrata tudi Kakadudu in Foksner, ki poosebljata razmišljanje otrok. Vse to in še več je dota, ki jo želimo predati najmlajši generaciji.
Posneli smo 314 oddaj, vse ostajajo v arhivu in to je bogastvo nacionalnega pomena.
Otroke ste absolutno opremili s polno zakladnico znanj. Čuki pa ste prispevali tudi številne nepogrešljive otroške pesmi, brez katerih si danes ne moremo predstavljati slovenskega otroškega rajanja. Kaj menite?
Jože: Glasba je nekaj, kar nas spremlja vse od rojstva pa do groba. Zelo pomembno je, da slovenski otroci pojejo slovensko glasbo ter da prisluhnejo slovenski besedi tudi v glasbi. Pesmi, ki so nastale skozi vsa ta leta, so neko poslanstvo, nekaj, česar ne gre zanemariti. Z Ribičem Pepetom smo celo ljudske napeve preslikali v sodobnejšo produkcijo. Izšla je zgoščenka, ki je bila pravi prodajni hit.
Mene je zaskrbelo, kaj šele otroke, zasledila sem namreč, da se poslavljate od nacionalne televizije. Odhajate zgolj s televizije ali nam v slovo maha tudi lik Ribiča Pepeta?
Igor: Ribič Pepe nikogar ne zapušča. Se bo pa malo več pojavljal na družbenih medijih. Tudi v živo ostaja z nami. Konkretnih načrtov sicer še nimamo, trenutno smo namreč zelo aktivni pri ustvarjanju božične oddaje. Idej je dovolj, vsekakor čakajo na realizacijo. (smeh)
S čim pa nam boste postregli v božični oddaji?
Igor: Živimo v svetu »kriz« in tudi v božični oddaji bo kriza prisotna. Božiček se je odločil, da bo »štrajkal«, saj še nikoli ni prejel božičnega darila. In ker božiča ne gre zamuditi, se Pepe skupaj z otroki odloči, da bodo izdelali darila ter poskrbeli za božično čarovnijo.
Narisali ste številne nasmehe na obraze naših otrok, prižgali iskrice v očeh. Nam za konec zaupate zgolj še to, kaj je tisto, kar vam ogreje srce?
Igor: Moja služba je najboljša služba na svetu. Ko si nadenem kapo in brke, postanem največji prijatelj otrok. Kaj je še lepšega?
