Ste poslovna ženska, gospodarstvenica. Poklic, o katerem ste sanjali že kot otrok?
Tako jasnovidna pa nisem. (smeh) Kot verjetno marsikatera deklica sem tudi jaz sanjala mnoge sanje, kaj vse bom, ko bom velika. Ogromno zamisli je bilo. In še danes, ko čas (dostikrat) zavrtim v svoje otroštvo, občutim radost tega obdobja, ko je ves svet še pred tabo in je mogoče vse. Ta svet sem odkrivala skozi športe in hobije ob podpori svojih staršev, ki so mi omogočili, da sem se odločala tudi sama. Da sem se naučila (si) prisluhniti, poskusiti in se (na)učiti. Sanje, želje, zamisli v resničnost spremeniti. To počnem še danes. Tudi skupaj s svojimi sodelavci.
Kakšna je bila vaša pot do direktorske pisarne?
Danes sem sodelavka Pivovarne Laško Union, kjer kot članica vodstva vodim še odlično ekipo korporativnih odnosov. Delam in ustvarjam s srcem. Zelo mi je pomembno, da imajo stvari, ki jih počnem, smisel. Da lahko doprinesem k širšemu dobremu, boljšemu. Kot vodja svoje poslanstvo čutim v tem, da svojo ekipo opolnomočim tako, da (se) lahko vedno spreminja na boljše. Najsibo izziv še tako velik ali pa preprosto zato, ker nam je potem vsem bolje.
Hvaležna opremljena s to miselnostjo stopam po poti, ki mi jo odpira življenje. Od nekdaj tudi na poslovni poti, na katero sem stopila kot študentka v podjetju McDonald’s Slovenija in kasneje v komunikacijski agenciji Dialog. Veličino mednarodnih voda sem odkrivala v modrem velikanu IBM v vodstvenih funkcijah na področju marketinga in komunikacij, v srčiki vodenja države pa sem bila v letih od 2016 do 2018 v vlogi vodje integriranega komuniciranja v kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije. Pred štirimi leti sem se kot vodja korporativnih odnosov pridružila Pivovarni Laško Union iz Slovenije, PLUS ekipi sodelavk in sodelavcev.
Ste se kot ženska kdaj počutili prikrajšano; da ste morda imeli težjo pot v ta svet kot moški?
Ne in da posredno, da vem, kako pomembno je, da ne ostane spregledano. Večji del moje poslovne poti je (bil) v mednarodnem okolju, kjer raznolikosti in vključenosti posvečamo pomembno pozornost. O tem (se) ozaveščamo, podprto pa je tudi s konkretnimi dejanji. Priznam, da sama dolgo časa nisem dobro razumela, čemu tako izrazita prizadevanja za ženske kvote in tovrstne diskusije. Sem pa zaradi tega že bila zaprošena za pomoč (in se odzvala), kjer sem žal lahko videla, kaj to pomeni. To res ni dobro, za nikogar, in ni lahko. Enakost med spoloma je temeljna človekova pravica in kot taka bistvena, da lahko oblikujemo miroljubne, odprte in vključujoče družbe. To zahteva poln človeški potencial in polovico ga predstavljamo ženske. Življenje v ravnotežju je lepše in boljše. Za vse.
Hvaležna sem za zaupanje in vso podporo, ki sem je bila na svoji poti deležna tudi sama, zato menim, da je prav, da jo delim naprej. Da sem nekomu nekdo, kot sta bila zame na moji poti še posebej dva liderja (nadrejena), ki sta prepoznala moj potencial in sposobnosti. Morda sta razumela toliko bolj, saj imata tudi sama hčerki, ki si še utirata svojo (poslovno) pot.
Opolnomočenje žensk in trajnost sta dva stebra letošnjega Eura, katerega ambasadorka ste. Kaj v vašem življenju pomenita ta pojma?
Trajnost je tek na dolge proge. Morda ne prinese rezultatov takoj, a se na dolgi rok izplača. Trud naših prizadevanj se povrne. Trajnost vidim z dveh vidikov. Prvi je tisti, kar lahko naredim sama. Na primer rada se peljem s kolesom, pa najsi bodi v službo, po opravkih ali pa za rekreacijo. V moji prehrani na primer ni nujno, da je na jedilniku vedno meso, dobro dene okusno pripravljena zelenjava, najrajši lokalnega kmeta. Drugi vidik pa je tisto, kar lahko v svoji vlogi vodje prenesem v delovno okolje, kjer kot ekipa, oddelek ali celotno podjetje lahko delamo še večje trajnostne korake. Začenši tam, kjer imamo največ vpliva in lahko naredimo največ. Glede na vlogo ambasadorke evropskega rokometnega prvenstva za ženske ne morem mimo ključnega, to je opolnomočenje žensk. Tako v poslu kot v športu. Težko bi pokazala na uspešno trajnostno naravnano podjetje, ki na to ni občutljivo. Prav slednje namreč krepi uspešna gospodarstva, spodbuja produktivnost in rast. Obenem pa ženske še naprej dokazujejo, da ko vodijo, prinašajo transformativne spremembe v celotne skupnosti in v svet kot tak. Ostajam optimistka, z zavedanjem, da še nismo na polovici trdega dela in prizadevanj, ki so pred nami. Trajnost namreč najprej živiš, da lahko v svet okrog sebe svetliš ter s povezovanjem in sodelovanjem spremeniš na bolje.
Posel in družina? Se da usklajevati?
Kdor me pozna, ve, da sem predana delu, ki ga opravljam. In kdor me pozna, tudi ve, kdo so moja ljubezen. Moji trije fantje. Žiga, moj odraščajoči prvorojenec, s katerim je vsak pogovor še posebej neprecenljiv, mlajši Jakob, moj sončni košarkarski nadobudnež, in moj mož Miha, za katerega sem globoko hvaležna, da sva se našla. Usklajevanje je stalnica v našem vsakdanu. Seveda ni vse popolno, prilagajamo se drug drugemu, nemalokrat moramo biti bolj potrpežljivi ali pa preprosto kdaj kaj tudi spustiti – tako nalašč, včasih pa tudi nenamenoma. Od vsega najpomembnejše je, da se imamo radi in se med seboj spoštujemo. Da jeza ne traja predolgo – ta dela gube (smeh) – in da imamo še vedno destinacije, na katere se zelo radi odpravimo skupaj.
Tanja Subotić Levanič in šport?
S športom sem zrasla, v veliki meri me je z vsemi porazi in zmagami vred sooblikoval in mi dal dobro popotnico za življenje. Tako na osebnem kot poslovnem področju. Že kot deklica sem se zaljubila v balet, ki sem ga trenirala, plešem pa še danes rada. Trenutno imam kratek odmor – sicer pa se s prijateljico pripravljava na 'svetovno prvenstvo', kot sva poimenovali najino tedensko plesno vadbo, polno piruet in smeha. V zadnjem letu sem odkrila moč joge, ki mi res odgovarja, sem pa tudi začetnica v tenisu, ki sem se ga začela učiti. Moja želja je še, da zopet sedem v sedlo in spet jaham. A po vrsti, ker vse naenkrat pač ne gre. Sicer pa je šport zame kot nekaj, kar povezuje, navdihuje in nas tudi kot narod dviguje. Še posebej v teh izjemnih časih in izzivih, ki smo jim priča danes. Zato vabilo vsem, da se nam pridružite v Ljubljani in Celju pri vzpodbujanju in navijanju za rokometašice.
Tanja Subotić Levanič in pivo? Katero je boljše, Laško ali Union?
Da, in k sreči je najboljše naše (smeh): Union, kadar navijamo za nogometašice in nogometaše, Laško za rokometašice in rokometaše, Heineken 0.0 pa vedno, kadar sem na vrsti, da vozim. Na zmage, na zdravje!
