Neisha, marca ste izdali svoj težko pričakovani album Dvigam jadra, s katerega zdaj prihaja tudi najnovejši singel Manjkaš mi. Gre za prav posebno pesem, ganljivo in z globokim sporočilom, kajne?
Vsakič imam cmok v grlu, ko pojem te besede, a ne zaradi besedila, ampak zaradi Akija Rahimovskega, saj sva to pesem želela posneti v duetu. Žal nas je Aki prehitro zapustil. Je pa zato pesem izšla v originalni različici. Življenje gre naprej, muzika gre naprej, tudi on bi si želel, da bi bilo tako, dam roko v ogenj!
Bila sta kar povezana, čeprav vsak iz svoje države. Kaj vas je pri Akiju tako navdušilo?
Med nama je vzklila pristna glasbena simpatija in prijateljstvo. Zahvaljujem se mu za vso energijo in vse lepo, kar je pustil za sabo, in v čast mi je bilo, da sva si lahko nekajkrat delila oder. Izjemen človek in izjemen vokalist. Spomnim se tudi lepega spomina, ko sva pred leti skupaj nastopila v Hali Tivoli. Počaščena sem bila, da me je sredi intervjuja na TV Slovenija, sredi oddaje, zasnubil za duet. Takrat je rekel, da tega še nikoli v življenju ni naredil, sploh pa ne na nacionalni televiziji. (smeh) Aki je bil človek z veliko začetnico, zato naj pesem Manjkaš mi odmeva vse tja do neba in še čez v svoji originalni različici, ki jo seveda posvečam Akiju.
No, ampak kolikor vem, sta nekaj testnih posnetkov vseeno naredila v studiu, zakaj jih niste uporabili v pesmi?
Ja, posnela sva demo posnetek, a ga bom iz spoštovanja pustila v predalu. To se mi zdi pošteno do njega, saj pri tem ne more imeti več besede, jaz pa vedno hočem, da končno podobo oblikujemo vsi vpleteni. Navsezadnje je najina akustična različica v čisto drugem tempu kot tale originalna izvedba.
Pesem nosi naslov Manjkaš mi in je močna in energična balada. Kdo vam manjka? Je to Aki?
Mislim, da lahko govorim v imenu vseh, ko rečem, da nam vsem manjka Aki. Ampak kot sem dejala, življenje se nadaljuje, glasba pa bo vedno našla pot, v taki ali drugačni obliki. Konec koncev jo je najtežje spraviti do ljudi. Najlažje jo je napisati, čeprav se morda sliši zakomplicirano, ampak vse tisto delo, potem ko se vse posname – tisto res ni lahko. Zahteva celega človeka, hkrati pa moraš biti iznajdljiv. Zdaj so časi čisto drugačni kot recimo takrat, ko sem sama izdala prvo ploščo. Pesem je balada s konkretnim rokerskim nabojem! Ne šparam ne glasu ne strasti, hkrati pa se ne oziram na nobeno pop formo. Svoje so seveda dodali glasbeniki, bom kar rekla – elita iz regije: Dado Marinković, ki je tudi bobnar Parnega valjka, basist Robi Vrbančić, ki igra pri Nini Badrić, na kitarah Zoran Čalić (Majke, BFM), producentsko taktirko pa ima spet v rokah Dejan Radičević, kot že vsa ta leta pri mojih solo ploščah. Res sem ponosna na to pesem.
Kako pa je sploh nastala ta pesem?
Na prečudovito besedilo Jerneja Dirnbeka, člana skupine MI2, je moja uglasbitev padla tako lahkotno kot že dolgo nič. Res, nekateri songi se zgodijo tako intuitivno, ob zlitju teksta in glasbe za trenutek kar obnemiš. In se potem zahvališ kozmosu, svojemu znanju, talentu, genom, palčkom, vilam ... (smeh) No, malo pretiravam, ampak res vsemu, zaradi česar imam to čast, da skozi mene švigne tako močna kreativna iskra, ki me zadene v bistvo; torej točno vem, da je to to. Nič ne popravljam, samo izpilim song z vseh vidikov, produkcijsko in aranžmajsko. Svojega glasu na zadnji plošči Dvigam jadra res nič ne pogojujem, naj treska po visokih legah, naj glasno in strastno poje vse te skrbno izbrane verze.
Poleg nove pesmi pa imate zadnje dni še en razlog za veselje, in sicer strokovno nagrado radijskih urednikov za najboljšo pesem na festivalu Frišno Freš - Dan nove slovenske glasbe. Za kakšno nagrado točno gre?
Ja, dobila sem titulo po izboru radijskih urednikov. Prav presenečena in ponosna sem bila. Gre za festival, kjer se išče song leta, nominirani songi so pa izbor radijskih urednikov. Nagrado publike je dobil Emkej, nagrado stroke pa jaz.
Kristalni kipec ste dobili za pesem Lajf je tvoj, ki je luč sveta ugledala že lani.
Ja, to je bila prva pesem z novega albuma, ki sem jo izdala že veliko pred izidom albuma in si res nisem mislila, da bo ta pesem tako odmevna, saj se spomnim, da je v času njenega izida šlo vse mimo ... kako naj rečem ... regularno! (smeh) Potem pa tale pozitivni šok z zamudo! Res sem vesela, da obstaja takšen festival in da imajo poznavalci prste vmes. Pa tudi nastopati z Big Bandom RTV Slovenija je vsakič znova veličastno. Cela prireditev je bila izvedena vrhunsko, z vseh vidikov, in prav želim si še več tega. Potrditve, da smo avtorji in izvajalci opaženi in cenjeni. Škoda, ker ni več Viktorjev in drugih podelitev – več priznanj stroke in ljudi, predvsem pa dogodkov, ki imajo ta slavnostni pečat.
»Počaščena sem bila, da me je Aki sredi oddaje na TV Slovenija javno zasnubil za duet. Takrat je rekel, da tega še nikoli v življenju ni naredil, sploh pa ne na nacionalni televiziji. (smeh) Seveda sem rekla ja!«
Nagrade so vedno nekaj lepega, se strinjate?
Seveda, sploh takšne, ko stroka prepozna znanje, trud in talent v strukturiranosti moje muzike in zvočne podobe, to mi veliko pomeni.
Kam ste postavili novo nagrado?
Kristalni kipec sem dala na polico k ostalim nagradam in se prav lepo sveti. (smeh)
IZGUBLJENE KILE, FENOMENALNA POSTAVA
Neisha je za pesem Manjkaš mi posnela tudi videospot, ki ga je režiral Perica Rai, v spotu pa je videti fenomenalno, saj je v zadnjih mesecih izgubila veliko odvečnih kilogramov. »Kile so šle v maloro in naj tam tudi ostanejo. (smeh) Hinavsko so se prikradle v času korone, potem sem jih pa brutalno sklestila. Predvsem gre pa glavna hvala končno urejeni glikemiji in hormonom ter seveda rednim treningom. Pri hrani se pa ne omejujem, saj sem uživač po naravi in tako naj ostane.«
