Vsekakor je vznemirljivo, da se lahko spet spustimo v svet Igre prestolov in uživamo v epizodah, ki so veliko boljše od tistega, kar je prvotna serija ponudila v svojih kasnejših sezonah. Ko se je bližala koncu in se skoraj popolnoma iztrošila ter se poslovila z neslavnim koncem, je postajala vedno bolj »limonadasta«. Za Zmajevo hišo lahko le upamo, da se to ne bo ponovilo, saj nam je za zdaj postregla z obetavnim začetkom.
Predzgodba, ki jo bomo spremljali, delno temelji na knjigi Ogenj in kri Georgea R. R. Martina iz leta 2018. Osredotoča se na dinastijo Targaryen, ki je znana po svojih platinastih laseh in jezdenju zmajev. Vse skupaj se odvija 172 let pred rojstvom Daenerys in po nekaj nujnih prizorih računalniško generiranih zmajev preide naravnost k bistvu pripovedi. Vladar Viserys (Paddy Considine) je upal, da bo njegova noseča žena rodila sina in dediča, sicer na razočaranje njegove najstniške hčere Rhaenyre (Milly Alcock) ter njegovega zvijačnega in preračunljivega, po železnem prestolu hlepečega brata Daemona (Matt Smith).
Kaj nas čaka?
V nadaljevanju lahko pričakujemo še eno zgodbo o incestu ter še več prelite krvi, viteških dvobojev, preračunljivih spletkarjenj ter vsega drugega, kar spada zraven. Že v uvodu nam postrežejo s prizorom mučnega poroda, ki priča o tem, da je edina vrednost kraljevih žensk tega sveta v tem, da vladarju priskrbijo prestolonaslednike.
Začetne epizode so dobre in priskrbijo vse potrebne sestavine za polnopravno dinastično odisejado, ki se prebija skozi kri in blato človeške narave. Kljub temu pa se človek kar ne more znebiti občutka, da nekaj manjka. Sveta Igre prestolov nismo vajeni brez modrosti in vragolij, s katerimi nam je redno stregel Tyrion, ter neomajne hudobije zlobnežev Ramsaya, Cersei in Joffreya, ki smo jih tako strastno oboževali sovražiti.
Ni težko biti boljši od poznih epizod Igre prestolov, težko je prekašati začetne. Se še spomnite Neda Starka? Tudi Zmajeva hiša bo potrebovala svojega, če se želi temu približati.
HBO Max
