Že od rojstva naprej, saj ima sedem let starejšega brata, in tudi pozneje, od začetkov v karieri do obdobja, ko si je s Frenkom ustvarila družino. Z moškim likom je seveda prepleteno tudi njeno glasbeno ustvarjanje, saj so ravno odnosi med moškim in žensko pogosto vir navdiha za številne pesmi. Tudi za zadnjo pesem Valček, ki jo je pred tedni predstavila na festivalu Melodije morja in sonca in ki je najbolj osebnoizpovedna do zdaj.
"Verjamem, da je treba vztrajati v ljubezni. Tudi takrat, ko na skupni barki pluješ po včasih mirnem, včasih pa razburkanem morju, in treba se je poslušati, učiti s človekom, s katerim živiš, ter s tem rasti."
Nuša Derenda o sporočilu pesmi Valček
Nuša ne skriva, da se je vedno dobro počutila v moški družbi. Morda tudi zaradi svojega značaja in osebnosti. »Že v otroštvu sem imela več moških prijateljev. Bila sem zelo aktivno dekle, lahko bi rekla, da sem bila precej živa; vozila sem motor, skupaj smo se podili po gozdu. Imam sedem let starejšega brata, v ansamblu je bilo pet moških, pozneje je bila moja spremljevalna skupina sestavljena iz moških, potem sva s Frenkom dobila dva sinova. Veliko moških me od nekdaj obkroža,« pravi Nuša, a poudari, da v njej kljub temu prevladuje ženska energija. Prvi moški, ki jo je zaznamoval in usmeril v življenje, je bil njen oče, ki jo je na njeni glasbeni poti vedno spodbujal.
Oče prepoznal njen potencial
»Z očetom, ki je bil tudi pevec, sva imela res posebno vez – čeprav je bil on sicer bolj miren in tih. Nikoli ni preklinjal ali se doma kregal, je pa znal svoja čustva pokazati s pogledom. Jezo smo bližnji hitro prepoznali. Mama mi je večkrat povedala, da je bilo moje rojstvo njegov najsrečnejši dan, a si mislim, da prav zaradi tega, ker je bil bolj zaprte narave, nikoli tega ni pokazal navzven s pretiranimi čustvi. Je pa zato na drugačen način pokazal svojo ljubezen,« se očeta spominja Nuša. Pravi, da je bil zelo pošten človek, ki jo je kot mlado dekle spodbujal tudi k temu, da hodi k maši. »Skrivala sem se mu pod posteljo, da mi ne bi bilo treba iti, a mi je obljubil, da bom lahko pela na koru, in potem mi je bilo seveda vse skupaj bolj zanimivo.« Nušin oče je bil tudi tisti, ki jo je vozil na vaje, najprej na vaje z ansamblom, v katerem je spoznala svojega poznejšega moža Frenka. Danes se pevka spominja, da to, da bi jo vozil na vaje, doma nikoli ni bilo vprašanje, o tem se nikoli niso niti pogovarjali, oče jo je preprosto peljal. »V meni je očitno videl potencial in si je želel, da iz talenta nekaj naredim. Tudi v Artiče k Frenku me je dvakrat, trikrat peljal in me čakal, potem pa me je celo pustil samo, ko se je Frenk ponudil, da me lahko pripelje on. Pravzaprav je Frenku zelo hitro začel zaupati. Do najinega poznanstva s Frenkom namreč nikomur ni dovolil, da bi me vozil naokoli.«
Ko je Nuša obiskovala prvi letnik srednje šole, je očeta žal spremenila možganska kap, a pevka pravi, da je pozneje še vedno rad prepeval. »Zdelo se je, da v petju vidi svojo terapijo. Zelo pa mi je žal, da mojega očeta nikoli nista spoznala najina sinova. Žal mi je, da sinova nimata izkušnje, kako bi bilo odraščati z dedkoma, da nikoli nista bila deležna njunih pogovorov, razmišljanja. S Frenkom sva se poročila 20. maja 1995. In v tem letu sta umrla najprej moj oče, nato še Frenkov. Resnično mi je žal, da ju otroka nikoli nista imela priložnosti spoznati.«
Rada se pusti razvajati
Čeprav ni zahtevna, se predvsem možu Frenku, s katerim sta par že 37 let, rada pusti razvajati. »Zdi se mi, da ima vsaka ženska vsaj malo rada, da jo moški kdaj razvaja. V najinem poslu je bilo tako, da sva bila veliko naokoli, vedno si postrežen in veliko ješ zunaj. Ravno zaradi tega nisem imela želja po teh stvareh. Bolj sem si želela, da sem sama z njim, da se res posveti samo meni. To je bila denimo vedno moja želja. Že pogovor na domačem kavču, brez drugih dejavnikov, je zame dovolj oziroma so bili takšni večeri že razvajanje. Mali trenutki sreče, jim rečem. Čeprav sem odraščala bolj kot ne obkrožena z moškimi, pa nosim v sebi precej ženske energije. To mehko plat, ko si tudi sama zaželim nežnosti, topline in ljubezni.« Ob tem sicer priznava, da zaradi razumevanja moškega spola ni vedno oddajala te energije oziroma potrebe, se je pa tega naučila z leti. »Ko sem sama sebe malo bolje spoznala in se bolj poglobila vase, sem odkrila, da v življenju znam povedati in pokazati, kaj pričakujem in kaj si želim. Zdi se mi, da bi ženske večkrat to morale narediti.« In kaj Nuši v odnosu s Frenkom še vedno največ pomeni? »Največ mi pomeni, da je med nama še vedno kemija. Včasih ne deluje tako romantičen, na splošno pa je še vedno ponosen name. Med nama je še vedno privlačnost, drugače ne bi mogla tako dolgo vztrajati in biti skupaj.« Seveda sta pomembna tudi pogovor in ogromna mera razumevanja, kar je ključno za skupno življenje. »Drug od drugega se učiva vse življenje. Tudi to, da sva toliko časa skupaj, je čar, da si pustiš rasti ob človeku, da se ne ustaviš ali da ne greš na drugo pot, zaradi težav, ki pridejo, ampak da se potrudiš vztrajati. Seveda včasih to ni mogoče – na stvari tukaj gledam izključno s svojega stališča.«
Tipične vloge
Nušino življenje je bilo zaradi glasbene kariere vedno nekoliko drugačno oziroma precej netipično, zato morda tudi v njunem odnosu s Frenkom ni tipično ženske in tipično moške vloge. »Frenk se denimo dolgo časa ni udejstvoval v kuhinji, ampak iskreno, tudi jaz nisem prav veliko kuhala, saj je to počela tašča. Je pa Frenk vedno pomagal mami, ki je imela kmetijo in vinograd. Predvsem zaradi mojega poklica sem se zavedala, da ne moram biti suženj hiše, zato smo pri nas določene stvari poenostavili,« priznava, a dodaja, da je določena opravila, tudi kuhanje, bolj vzljubila pozneje v karieri, ko so se stvari umirile. Najbolj pa v resnici zadnji dve leti, ko so vsi več časa preživeli doma. Na vloge v družini Nuša drugače gleda predvsem z vidika potreb. To je zelo odvisno od posamezne družine, kako živi in kakšne navade imajo člani družine. »Tudi meni kdaj ni problem zamenjati žarnice, tako kot Frenku zdaj ni problem kaj postoriti po kuhinji. Vloge se pri nas doma prepletajo.«
Življenje je prilagodila svojim potrebam
V njihovi domači hiši je veliko moške energije, poleg nje je samo še psička Vivi ženskega spola. Pevka zato poudari, da je tudi ona svojo mehkejšo, nežnejšo plat začela odkrivati šele pozneje. »Potem ko sem se v določenem obdobju 'prekurila' in sem potrebovala čas za regeneracijo, sem se naučila, da tako kot marsikatera druga ženska tudi jaz potrebujem mir, nežnost in predvsem svoj prostor. Pomembno je, da se v svojem poklicu znam tudi ustaviti. In to se zdaj res znam. Takrat seveda še bolj na plan pride nežnejša plat in ta energija se je začela prenašati tudi na moje fante doma. Predvsem morda na Frenka. Naučila sem ga, da se da marsikaj pogledati tudi skozi druge oči. On je namreč imel vzor v svoji mami, ki je bila vedno v pogonu. To sem si vedno želela dokazati tudi jaz, da bi videl, da zmorem, a vseeno je v mojem poklicu to nekoliko težje in predvsem ni vedno mogoče. In to zdaj ve tudi on. Menim, da si mora vsak posameznik življenje prilagoditi glede na svoje potrebe in želje, in če to vse skupaj lahko počneš v dvoje, je še toliko lepše.«
