Denis, lepo pozdravljeni, hvala, ker ste si vzeli čas za klepet z nami.
Poznamo vas kot človeka z velikim srcem, zdi se, da ste na vseh področjih polni ljubezni, naj bo to šport, glasba, film. Kaj je tisti skupni imenovalec, ki povezuje vse vaše talente, vse vaše veščine?
Mislim, da ste ravno to omenili: ljubezen, ljubezen do vseh stvari, ki jih počnem. Vsako stvar delam s srcem. Česar koli se lotim, se lotim iskreno in to potem dobi svoj čar. Če nekaj delaš zgolj za to, da zaslužiš, ti to postane breme. Jaz imam resnično rad vse te stvari, jih povezujem med seboj, hkrati pa se ob tem odlično počutim.
Na katerem področju ste trenutno najaktivnejši?
Mislim, da je to še vedno šport: imam svojo telovadnico, kjer učim otroke. Sicer so zdaj počitnice in se moram tudi sam spočiti oziroma se bolj posvečam sebi in športu. Glasbo nekako povezujem s športom, daje mi zagon, tako da včasih ustvarim tudi kaj glasbenega. Veliko pa je zdaj snemanja novih serij in tudi to res rad ustvarjam, da se predstavim še v tej luči.
Katere vrednote vas spremljajo ob delu?
Spoštovanje do ljudi oziroma neki občutek do ljudi, to je tudi najpomembnejše. Že v svojem klubu delujem tako, da dajem prednost kakovosti in ne količini, želim se posvetiti vsakemu posebej, mu pomagati.
Pri meni stranka ni zgolj stranka – ne štejem ji ponovitev, ampak me zanima življenje, kako oseba razmišlja. Tudi pri otrocih je podobno, spodbujam jih tudi pri šolskih obveznostih ... In kot sem že rekel, rad delam s srcem.
Torej ne predajate zgolj znanja borilnih veščin, temveč tisto nekaj več, nekaj za življenje?
Točno tako. Borilne veščine si marsikdo predstavlja kot udarce, kako premagati svoje nasprotnike, kako biti močan, hiter .... Borilne veščine so veliko več, so disciplina in spoštovanje. To je ena izmed prvih stvari, ki jih želim predati učencem. Veliko je takšnih, ki pridejo s ciljem, da bi bili najmočnejši, toda ko začnejo trenirati, šele vidijo, kako veliko obzorje je to. Med treningi spoznajo, da mora pravi borec biti na prvem mestu človek in ne pretepač. Veliko jih odstopi, toda tisti, ki ostanejo, preoblikujejo svojo osebnost, svoje zmožnosti in pogled na svet.
Kako predati vse to? Je to zgled, kaj drugega?
Zgled je naš najboljši učitelj. Najhujše je, da otroku govoriš, ne smeš kaditi, zraven pa delaš ravno to. Zgled je tisti pravi motivator.
Posneli ste celovečerni dokumentarni film Pot samuraja. O čem govori?
Ta film je že precej star, čeprav ljudje sploh ne vedo zanj. Želeli smo ga predstaviti na televiziji, kamor je sicer prišel, upam pa, da se bo čim prej pojavil tudi na Youtubu. Govori o moji življenjski poti, tam je razkrita vsa resnica: kako je, ko se pripravljaš na prvo borbo, kakšno je ozadje. Ljudje vidijo zgolj ring, pretepanje, v filmu pa je prikazano, čemu vsemu se je treba odreči, kakšen je red, disciplina. In na koncu ti morda še ne uspe. A tudi če si poražen, se moraš znati pobrati, stopiti korak naprej. Ne smeš obupati, ne glede na to, kaj se ti zgodi, izgubiš ali zmagaš – vedno se učiš. In pomembna je ta modrost, ki jo ob vsem tem na koncu usvojiš.
V resnici vas poznamo kot borbenega, igrivega, predanega, vztrajnega borca in učitelja. Se to kaže tudi na drugih področjih vašega življenja?
Vsako stvar, ki se je lotim, želim narediti točno tako, kot sam hočem, in včasih grem tudi z glavo skozi zid. Po horoskopu sem namreč bik. (smeh) To so vrline, ki jih dajem v svoje delo, in ne odneham zlahka. Vedno želim nekako izboljšati svari, popraviti. Pri vsaki stvari se učiš.
Pa se dotakniva še glasbenega področja. Se dogaja kaj novega?
Zadnje, kar sem naredil na tem področju, je bila skladba z Mikičem, naslov je Po gasu. Ustvarila sva ga, ko sva se vrnila z Exatlona. Zdaj pa imam toliko dela, da mi pogosto zmanjka časa za kakšno glasbeno ustvarjanje. Vendar pripravljam nekaj, bomo videli, če bo uspelo.
Vse več je glasbenih skupin iz naše mladosti, ki se vračajo na odre. Lahko v kratkem pričakujemo tudi Kocko?
Če povem čisto iskreno, mi smo se že dogovarjali, da bi se vrnili. Ampak smo si zastavili cilj, da se vrnemo, ko bomo pripravljeni vsi – vseh šest. Eden od članov še ni bil za, upam, da nam ga uspe prepričati. Zanimivo pa je, da so se prav v tem času vrnili tudi Bepop, Game over in drugi. Takrat smo skupaj rasli, Kocka je bila popularna na svojem hip hop področju. Sicer sem si rekel, da smo zamudili najboljšo priložnost, toda verjamem, da se mora vse zgoditi ob pravem času.
Dotaknila bi se še ene vaše velike ljubezni: to so živali. Ste velik ljubitelj in tudi zaščitnik živali. Kako se to izraža?
Živali ima resnično rad. Tudi sam se včasih vprašam, zakaj sem tako občutljiv za to temo. S tem občutkom sem se rodil. In če želim spremeniti svet, moram najprej začeti pri sebi. Prva stvar, ki sem jo naredil, je, da sem nehal uživati meso in živalske izdelke – predvsem da zaščitim živali, hkrati pa tudi zaradi zdravja. Pogosto se udeležujem tudi dobrodelnih prireditev tako za živali kot tudi za ljudi.
Torej ste dobrodelni tudi na področju pomoči ljudem v stiski?
Sicer tega ne objavljam pogosto, toda v zadnjih nekaj mesecih sem bil na vsaj desetih dobrodelnih prireditvah. Veliko delam z ljudmi s posebnimi potrebami, to je posebna ljubezen, iskrena in hvaležna – nekako me dopolnjuje. Na koncu dneva pa sem zadovoljen in tega ni mogoče poplačati.
Kaj pa vam nariše nasmeh na obraz oziroma prižge iskrice v očeh?
Ko vidim otroke, ki jih učim, kako zrastejo in so na nekem področju dobri zaradi mene. Morda bi kdo rekel, da je to zadovoljevanje ega, toda ko vidiš, da si nekoga spravil na pravo pot, da si mu pomagal – tega denar ne more kupiti.
Denis, upam, da greste s takšno vnemo naprej v življenje. Hvala vam za vse in srečno!
