Skupina Venus5 je nastala načrtno. Kako ste bile članice izbrane?
Proces nastajanja skupine je bil precej zanimiv. Po neki zabavi je lastnik založbe Serafino Perugino dobil idejo, da bi ustvarili nekaj, kar na evropskem glasbenem trgu še ne obstaja. Porodila se je zamisel o zasedbi, ki bi spominjala na pop izvajalke, kot so Spice Girls ali Pussycat Dolls, vendar bi ustvarjala metal glasbo. Zato smo naš žanr tudi poimenovali pop metal. Gospod Mario de Riso, ki je prav tako na čelu založbe, se je nato odločil poiskati pet deklet z vseh koncev Evrope, ki že delujejo v rock oziroma metal žanru. Mislim, da je bilo na začetku izbranih osemnajst deklet, med peterico pa smo ostale Tezzi iz Švedske, Erina iz Albanije, Herma iz Italije, Jelena iz Srbije in moja malenkost.
V čem ste si punce podobne in kaj je glavna stvar, ki jo vsaka posebej prinaša v skupino?
Vsekakor smo si podobne v tem, da nas vodi ljubezen do glasbe. Vsaka pa v skupino prinaša svoj karakter in svoje glasbeno ozadje. Tezzi je prava mistična Skandinavka z odličnim vokalom, ki spominja na rock in metal dive iz osemdesetih let. Ognjevita rdečelaska Erina je velika ljubiteljica soula in bluesa, jaz jo kličem kar Beth Hart of Venus5. Herma je industrialna Nezemljanka, ki obožuje zeleno barvo in ima verjetno edina sposobnost tako imenovanega grovlanja, ki je v metalu zelo pogosto. Jelena je tako vokalno kot vizualno prava pop diva, ki obožuje ulično modo. Mene pa verjetno že poznate – stilsko imam rada vse, kar spominja na hard rock in heavy metal iz osemdesetih.
Pravijo, da toliko žensk na kupu prinaša razdraženost in dež. Kako se razumete?
Razumemo se odlično. Še sama nisem mogla verjeti. Ko smo se prvič srečale, je bila med nami res posebna energija in počutile smo se, kot bi se poznale že od nekdaj. Res je, da smo iz različnih okolij, imamo različne običaje in navade, a tudi to prinese s sabo popestritev. Zvečer smo po snemanjih veliko časa namenile tudi pogovorom o teh stvareh. In zanimivo je bilo spoznavati navade drugih držav, za nekatere nikoli ne bi pomislila, da obstajajo. Testenine carbonara sem na primer jedla že velikokrat, a še nikoli takšnih, kot nam jih je nekega večera pripravila Herma. Se pozna, da je Italijanka! Kar se tiče dežja in razdraženosti, pa se ni treba bati. Seveda se tudi kaj pripeti, kot povsod, sploh kadar je veliko stvari na kupu in premalo časa. Ampak tudi če nas zasujejo dežne kaplje, bo za njimi vedno posijalo sonce.
Zakaj sta vam všeč ravno rock in metal?
Težko vprašanje. Ampak verjetno je v veliki meri za to zaslužen moj oče s svojo zbirko LP-jev. Ker sem odraščala ob klasičnem rocku, se je ta glasba zasidrala v meni in v moje srce. Daje mi lepe občutke in prinaša spomine na otroštvo. Metal je sicer zelo raznolik in širok pojem, zato bom govorila o heavy metalu, ki mi je najbližje. Z njim sem se spoznala nekoliko kasneje, v srednji šoli, a me je takoj navdušil.
Ste pripravljeni, da pomahate Sloveniji v slovo, če bo skupina požela mednarodni uspeh?
Prepričana sem, da so mednarodni uspeh in veliki odri sanje vsakega glasbenika. A mislim, da se za slovo od Slovenije ni treba bati. Ne bom ji kar tako pomahala, saj je moja rodna dežela, kjer imam vse svoje domače in prijatelje, ki jih imam rada. Seveda je naš cilj v kratkem iti tudi na turneje, kar bo prineslo določeno odsotnost od doma. V začetku julija nas čakajo nekajdnevne skupne vaje v Italiji, nato pa bomo odpotovale v Španijo, kjer se bomo prvič v živo predstavile publiki. Seveda ob takšnih trenutkih človek pogreša svoje najbližje, a mislim, da ob vsej današnji tehnologiji to ne bo tako velika težava.
Kakšno bo vaše poletje?
Predvsem bo pestro in delovno. Čaka me veliko obveznosti in koncertiranj, glede dopusta pa nimam načrtov. Kot že zadnjih nekaj let bom verjetno dovolila, da se stvari odvijejo spontano. Ugotovila sem namreč, da če si človek dopusti biti spontan, mu nikoli ni dolgčas.
Kako si sicer »napolnite baterije«, ko je vsega preveč?
Zelo rada hribolazim, saj me navdihuje čudovita narava. Tako si vedno zbistrim misli in napolnim dušo.