Z novo pesmijo Dobro sede se je poklonil drobnim užitkom in pozitivi, v spremljajočem videospotu pa je marsikoga presenetil, saj v njem ne manjka blišča v slogu Instagrama. Ali poje o Mariboru zato, ker je njegovo dekle Štajerka, ga pljuvanje po družbenih omrežjih kdaj prizadene in zakaj ne hodi na počitnice v Dubaj kot njegovi glasbeni kolegi in kolegice, ampak raje zavije v slovensko Istro?
Predstavili ste novo pesem z naslovom Dobro sede. Kaj vam dobro sede?
Mar ni to takšna besedna zveza, ki jo res velikokrat uporabljamo in je prav fotogenična? Dobro sede kozarec vina, dobro sede družba v dvoje – tudi če si v tišini, dobro sede. Dobro sede sprehod, vožnja z motorjem, sploh pa dobro sede, če si kaj dobrega naredil v življenju, če si komu pomagal. To gre v neskončnost.
To je zelo pozitivno sporočilo.
To je res totalna pozitiva po zadnjih dveh letih. Zdi se mi, kot da smo vsi dobili svinec okoli vratu, ki nas je vlekel dol. Zakaj ne bi glasbenik dal pesmi, ki ne zahteva poglobitve, temveč ima le dober ritem, slavi užitke in porednost, zakaj bi morali vedno povedati nekaj globokega? V tej pesmi ni nič takega.
Ste se odločili, da boste enostavno preprosti?
Seveda, ni se treba vedno delati pametnega. (smeh)
Kako ste torej preživeli ti dve pretekli leti, vam je bilo težko, kot da imate svinec okoli vratu, kot ste omenili?
No, težko je bilo za bolne ljudi, za tiste, ki komaj pridejo iz meseca v mesec. Seveda ni bilo tako, kot je bilo prej, treba je bilo stisniti zobe. Bil sem pozoren do svoje ekipe, za svoj bend in tehnično ekipo, za nekoga sem tudi poskrbel. To se mi zdi prav: če je moj »šparovček« bolj poln kot njihov, zakaj ne bi pomagal? Generalno pa je bilo hudo, tukaj razmišljam predvsem o ljudeh, ki so bili bolni, a niso prišli na vrsto za zdravnika; to so hude stvari. To, da ne moreš praznovati rojstnega dne ali pa oditi na smučanje, res ni problem. Res pa je, da bila glasbena industrija najbolj prizadeta, a se o tem ni toliko govorilo.
S čim ste se ukvarjali sami ta čas?
Posnel sem album in pet novih videospotov. Sam sebe sem brcal, da nisem zapadel v malodušje. Glasba je vedno rešitev za slabo voljo, vsaj v mojem primeru, preprosto se zatečem v delo. Imam srečo, da je glasba tako velik del mojega življenja, da enostavno sedem za klavir ali kitaro in ne potrebujem nobenega terapevta, meditacije – sem tam, v trenutku.
Pesmi pišete sami. Kako se pesem zgodi, je to dolgotrajen proces?
Ne, zelo kratek. Pesem se zgodi v pol ure, vsaj besedilo, potem pa kakšno stvar pilim po dva meseca, na primer kakšen verz. Sem tudi aranžer in producent, to delo pa traja neskončne ure. Za pesem Dobro sede sem naredil sedem aranžmajev, vsakega od začetka. Takih »pacientov« je zelo malo v glasbeni industriji. (smeh) Svoje delo potem pokažem še drugim, prespim, poslušam čez tri dni in včasih ugotovim, da je brez zveze, in sem jezen nase, v brezupu, kako bom to zdaj rešil, kaj naj naredim ... Vse podrem in začnem spet od začetka.
Ste neizprosni do sebe?
Zelo. Tisti okoli mene rečejo: joj, z Janom je pa težko delati. Jaz pa jim odgovorim: če sem do vas tako strog, sem do sebe še krat tri!
Posneli ste svoj 50. videospot, za vami pa je 29 let glasbene kariere ...
Res, kar ne morem verjeti: 29 let kariere, 50. videospot. In lahko povem, da je stvar, ki jo najbolj mrzim od vsega: snemanje videospota in fotografiranje. Celo založbo sem že prosil, ali bil lahko posneli videospot tako, da me ni v njem, a se nekako ne strinjajo s tem. (smeh)
V videospotu vidimo znane obraze: Cota, Žana Serčiča in celo vlogerja Komotarja; kakšna pa je njegova vloga?
Komotar je eden največjih poznavalcev avtomobilov pri nas in sem ga povabil, naj pride z dobrim avtom, ki ga izbere sam, naredi en krog, v avto vzame punco, a ona se bo nato vseeno vrnila k svojemu fantu. Najprej je vesel, potem pa žalosten. (smeh) Pripeljal je lamborghinija, v videospotu sta še dva porscheja in seveda legendarni saab.
Da, ustvarili ste instagramske scene – dragi avti, lepa dekleta ...
Rekel sem si: zakaj ne bi naredili malo »blinga«, malo bleščeče? Imamo instagramski stil punc, avtomobile, jaz pa imam svojo Marto, ki je zvezda videospota. Marta je angleški buldog in moja največja naloga na snemanju je bila, da jo šarmiram, da je sploh sodelovala! Zanjo sem porabil največ energije, a sva se hitro ujela. Imel sem jo tudi naročju, in ker je to buldog, je bila povsod slina. Ko sem obleko po snemanju odnesel v čistilnico, so me vprašali, kaj se je pa tukaj dogajalo ... Na obleki je bilo polno sline, dlak ... Marta je bila res super.
Imate sami kakšnega psa?
Ne, žal imam alergijo. Kužke imam zelo rad, tudi sam sem imel psičko, 19 let, s katero sva bila nerazdružljiva. Potem pa sem dobil alergijo na živali in ne morem več imeti kužka.
Nimate težav govoriti o sebi in dajati intervjujev; zakaj se vas drži sloves, da ste skrivnostni?
Ne, z intervjuji nimam težav, jemljem vas kot prijateljico za mizo. Če ne bi, bi imel problem. A ravno zaradi tega sem lahko krvav pod kožo, lahko dam nekaj sočnega. Ne maram politično korektnih odgovorov, kjer je vse dano skozi sito. V današnjem času se mladi preveč bojijo vsega in tega so kriva družbena omrežja, kjer se mladi ocenjujejo. Potem razmišljajo, kaj bodo objavili, da ne bodo koga prizadeli, zmotili. A to je kot nož, ki je izgubil ostrino, je top in ne zareže več, niti v najmehkejše maslo.
Spremljate komentarje o sebi, vas kakšen prizadene?
Samocenzura ni »fajn«, ni pa tudi »fajn«, ko te z vseh strani pljuvajo in napadajo. Mene to še vedno prizadene. Priznam, da nisem imun na to – imam čustva, sem ustvarjalec; če bi bil imun na to, ne bi bil človek! Saj vem, da so ljudje, ki pljuvajo po vseh na družbenih omrežjih: po vrhunskih športnikih, po gospodarstvenikih, ki so zgradili tovarno in dali ljudem službe ... Sprašujem se, ali se je na to res treba navaditi. Jaz se nočem, ker potem to legitimiram. To pa ni prav, do ljudi je treba biti spoštljiv.
Niste kot slavne osebe, s svojimi kapricami?
Nikakor, do vseh sem spoštljiv. Kako bi sicer naredil vse, kar sem ustvaril v teh 30 letih, napolnil dvorane, imel turneje? Tega sploh ni v meni. Jaz sem pač glasbenik in v tem sem uspešen, nekdo drug pa je uspešen v nečem drugem.
Vas skozi leta vsa ta slava in pozornost nista prav nič spremenili?
No, zagotovo moraš imeti samozavest in svoj ego, da stopiš na oder, pred tisoče ljudi. Ne smeš pa verjeti v svoj mit. Ljudje te pridejo poslušat in gledat. Včasih me prijatelji čudno gledajo, ko gremo kam ven, pa je tam kakšen mlad natakar ali natakarica in ju jaz vikam. Jaz z vikanjem pokažem spoštovanje do človeka, do njegovega dela, in prijatelji so nad tem večkrat šokirani.
V novi pesmi je med drugim tudi verz: Ti si Ljubljana, jaz sem bolj za Maribor.
To se mi je zdelo zabavno. Jaz sem imel v Mariboru več večerij s prijatelji, večkrat sem se napil v Mariboru kot v Ljubljani. V Mariboru je druga emocija kot v Ljubljani, kjer so ljudje z vseh koncev, ima nek drug šarm. Mesti imata različen karakter.
Vaša partnerica je Štajerka, je morda povezano s tem?
Je Štajerka, a Maribora ne omenjam zaradi tega.
Pa ji je to v plus?
No, če ona tako interpretira, naj bo tako, ji pa ne škodi. (smeh)
Imate radi Slovenijo? Ne objavljate fotografij iz Dubaja ali pa z Maldivov kot vaši glasbeni kolegi in kolegice.
Jaz sem največji zagovornik Slovenije in vse prepričujem, naj ne hodijo čez mejo, ker imamo tako lepo deželo. Rad jih vprašam, ali so že bili na Kozjanskem. Odgovorijo, da ne. Hodijo na Madagaskar in v Dubaj, Slovenije pa ne poznajo. Ljudje na primer ne poznajo slovenske Istre, vseh krasnih gričev in vasi. Poznajo pa Toskano, tja se vozijo sedem ur in nato razlagajo, kaj vse so videli.
Sosedova trava se nam vedno zdi bolj zelena.
To imamo v svojem DNK-zapisu. Vedno je boljše tisto, kar prihaja od zunaj. Težko je priznati uspešnost sorojaku.
In slovenski glasbi.
Tudi to, pa slovenskemu morju, kulinariki, vinom ... Tako hitro se upognemo. Na primer, iPhone nima slovenskega menija, pa ga kar kupujemo. Sam sem se odločil, da ga, če naslednja serija ne bo imela slovenskega menija, ne bom več kupil. Ker se mi zdi, da nas ne spoštujejo. In za to gre: za spoštovanje in ponos. Z besedo spoštovanje, ki je največja beseda med ljudmi, ni treba, da je v paketu tudi ponižnost, lahko je ponos. Ko bomo to dojeli, bomo svetovni prvaki. To nam manjka.
Prejšnji petek smo morali preveriti, ali vidimo prav: zasledili smo novico, da ste se poročili ...
Tudi jaz sem kar pogledal. Sem že hotel poklicati urednico, pa sem videl datum 1. april in mi je bilo jasno. A me je poklicalo nekaj užaljenih ljudi, češ da jih nisem povabil na poroko.
Se obeta vaša poroka?
Kaj pa vem, to se ne sme načrtovati. Nisem človek, ki bi planiral in določal datume.
Vam je poroka pomembna?
Meni osebno ne toliko, a če bi bilo punci, ki jo imam rad, to zelo pomembno, bi to naredil.
Bližajo se volitve, se jih boste udeležili, hodite na volitve?
Vedno.
