Alenka Tetičkovič, igralka Lutkovnega gledališča ljubljanskega, je od nekdaj velika ljubiteljica živali. Nekaj tega je nedvomno podedovala po svojem očetu Erihu, cenjenem in spoštovanem zdravniku, ki pa mu že vse življenje družbo delajo kosmatinci in je bil tudi dolgo predsednik mariborskega društva za zaščito in varstvo živali, napisal pa je tudi knjigi Človek o psu – pes o človeku in Slovenija ima srce.
Ko je Alenka iz Štajerske prišla študirat v Ljubljano, so ji hitro začeli družbo delati tudi kužki. Njena zdajšnja psička Susu pa je praktično zrasla z njeno starejšo hčerko Tojo. »Susu sem dobila v zavetišču za živali in je seveda naš družinski član. Z njo sva se, ko je bila Toja še majhna, sprehajali po Tivoliju in se veliko potepali. Enako je bilo tudi pri mlajšem sinu Taju. Zdaj je Susu že dama v letih, kar se ji precej pozna. Trudimo se, da bo čim dlje z nami. Čeprav že slabo sliši in vidi, včasih težko vstane, pa smo veseli, ko doživi nenaden sunek energije, ko je vesela in živahna kot nekoč,« pravi Alenka, ki takrat, kadar njenih otrok ni doma, psičko vzame s seboj v službo v gledališče. »To je najbolj kulturen pes. Koliko vaj in predstav je že videla v vseh teh letih, kar je z nami,« se muza igralka, ki jo, medtem ko je ona na odru, psička zvesto čaka v garderobi, nato pa se sprehodita domov.
