Lado Leskovar je otrok ljubljanskih ulic. Z mamo, bratom, ki je danes žal že pokojni, in sestro so sprva živeli na koncu Miklošičeve ulice nasproti Hotela Union. »Veliko smo bili sami, saj je mama veliko delala, da je preživela nas tri otroke. Očeta, ki je bil vojaški kapelnik pri domobrancih, so ubili leta 1945, takoj po vojni. Čez tri leta smo se preselili v stanovanje na Pražakovi, ki je bilo takrat v zelo slabem stanju. A nas otrok to ni motilo, saj smo uživali v drobnih radostih in brezskrbnem potepanju po okoliških ulicah. Poleg sodišča so bili takrat še zapori, mi smo z bližnje hiše z vrha gledali zapornike, ki so se sprehajali. V bližini, na območju današnjega Gospodarskega razstavišča, so bile maneže, kamor smo hodili jahat,« se spominja Ljubljane, kakršne danes že dolgo ni več. Ko je zrasel, pa se je podal odkrivat svet in ljubezen.
Ljubezen je gonilo sveta
»Ljubezen je edina prava in najmočnejša stvar v življenju. Je sila, ki te tudi v najbolj žalostnih trenutkih vleče naprej,« pravi Lado, ki je tudi v tujini dosegel sanjsko kariero. Samo v bivši Sovjetski zvezi je nastopil skorajda tridesetkrat in prodal več kot sedem milijonov albumov.
Oboževalke za njim norijo vse od leta 1963, ko je postavni temnolasec v črnem puliju in kavbojkah, po zgledu Beatlesov, s pesmijo Bil sem mlajši kakor ti v hipu postal njihov vzornik. Okoli postavnega pevca so se vedno smukale lepe ženske. Desetletja so množično hodile na njegove nastope in kupovale njegove albume. Že v rosnih letih, ko naj bi obiskoval pomorsko šolo v Piranu in bil sošolec igralca Borisa Cavazze, ga je življenje odplavilo daleč od morja. Valovanje glasbe je bilo močnejše od ladij, pa tudi blesk slave in oboževalk.
Hudo vnetljiv
»Nekateri so imeli ljubice, jaz sem se pa poročil,« se smeji Lado. V rosnih letih, ko še ni bil popolnoma dozorel in pripravljen na zakonske vzpone in padce, je daljnega leta 1964 srečal postavno študentko Meto. Izvirala je iz ugledne ljubljanske meščanske družine in je bila na najboljši poti, da postane mlada ambiciozna pravnica. Seveda jo je takoj opazil, saj je s svojo lepoto izstopala od preostalih. Tega se je dobro zavedala in pevec se je moral pošteno potruditi, da je osvojil nedostopno mladenko. Ko se je trdno zasidral v njeno srce, je bilo logično, da je imel z njo častne namene. Poročila sta se in si ustvarila družinsko gnezdo pri njenih starših. Ker je imel veliko obveznosti, je bil veliko zdoma. Odtujila sta se, in ko sta videla, da se ljubezen razblinja, sta se ločila. Spakiral je kovčke in odpotoval v Beograd, kjer se je družil z zvezdniki, kot sta Elizabeth Taylor in Richard Burton, spoznal pa je tudi prikupno Beograjčanko Jeleno. Ker je slovel kot človek s častnimi nameni, se je z damo poročil. Obred je potekal v Opatiji, kjer je ravno takrat snemal film o Isadori Duncan z igralko Vanesso Redgrave. Poprosil jo je, da je bila njegova poročna priča.Poroka je bila v hollywoodskem slogu: ženin in nevesta sta se pred matičarja pripeljala z rolls roycem, preostali svatje pa s starodobniki in kočijami. Rodil se jima je sin Dušan, ki živi v Beogradu.
Ker je čedalje več nastopal v Sovjetski zvezi, tudi ta zakon ni zdržal. Na večerji po uspelem nastopu v takratnem Leningradu je leta 1974 spoznal pianistko Nonno. Hitro sta si bila všeč, se veliko pogovarjala o glasbi in skupaj vadila. Lado je kar nekajkrat prišel na večmesečno turnejo v Rusijo, preden jo je zasnubil. Poročila sta se v Leningradu, nato je Nonna prišla živet k njemu v Beograd. Z leti se je pokazalo, da sta slovenska in ruska duša preveč različni, da bi lahko živela v harmoniji. Pravljica se je razblinila, začele so se kazati razlike v značajih in tudi tokrat se je s kovčkom vrnil v Ljubljano.
Po tretji ločitvi je nekaj časa sameval. Ko si je najmanj mislil, pa je srečal Verico, za katero pravi, da je ljubezen njegovega življenja. »Je pravi čudež, pametna, lepa in urejena ženska, hkrati pa čudovita mati in dobra prijateljica,« odločno pove. Leta 1990 sta se poročila na Ljubljanskem gradu. Z Verico si je izpolnil tudi željo po vnovičnem starševstvu. Ona nad tem sprva ni bila najbolj navdušena, saj je bila stara 41 let. A zdaj ne bi mogla biti bolj vesela 27-letnega sina Martina.
Edino, kar ti ostane v spominu, so grehi
V vrtincu koncertov, potovanj, druženj s svetovnimi zvezdniki, desetletij na odrih, vedno novih izzivov in po uradni upokojitvi je prišel Ladov okrogli jubilej. »Pričakal ga bom v dobri kondiciji. Držim se načela, da mora biti telo zdravo, da ima duša kje stanovati. Zato sem ves čas aktiven in v pogonu. Tak sem že vse življenje in eden redkih ljudi, ki se mu vedno vse ljubi. Nedavno sem šel za en dan v Benetke, da sem spoznal in obiskal odličnega slikarja Safeta Zeca. Zelo pa tudi pogrešam odre. Vesel sem, da se na tem področju stvari počasi premikajo,« pravi Lado, ki je človek, ki ves čas hoče nekomu nekaj dati. Pravi, da če poje in vidi občinstvo, nanj prenese svoje energijo, veliko pa je dobi nazaj. »Sicer pa sem idealen mož: doma brišem prah, grem v trgovino, perem in sušim perilo, Verici še likati ni treba, ker imam prijatelja, ki ima pralnico in likalnico. Edino kuham ne, imam v Verici prehudo konkurenco,« se smeji pevec, ki se ne druži veliko s sovrstniki. Veliko jih žal ni več živih ali pa jih pestijo razne tegobe. Zato se raje druži z mlajšimi, ki so kot on polni energije in navdihov.
