Strasten popotnik je zaradi epidemije nekoliko odložil potovanja v oddaljene, eksotične kraje. »Seveda sem bistveno manj potoval, pa še to samo z avtom v bližnje dežele. Obetam si, da bo že letos drugače, zelo rad bi že spomladi kam odletel, morda mi bo uspelo. Veste, jaz sem izredno rad doma, ampak samo pod pogojem, da sem pogosto zdoma. Mora biti oboje,« je povedal Mario.
Snemate že 7. sezono kviza Joker. Je oddaja še vedno izziv za vas, čutite vznemirjenje skupaj s tekmovalci?
Morda se sliši neverjetno, a je resnično tako. Še vedno sem pred vsako oddajo nemiren in vznemirjen, saj ne vem, kaj me čaka. Vsak tekmovalec prinese v oddajo svojo energijo in čustva ter moč svoje osebnosti, s katero vpliva na celotno igro, tudi name. In zato je Joker tudi zame večni izziv.
Zdaj se v studio vendarle vračajo tudi gledalci – je velika razlika za voditelja, ko gledalcev ni v studiu?
Pri nas bomo z gledalci še počakali, saj bi morali biti ljudje v maskah in na varni razdalji, tako da bo večina sezone posneta brez gledalcev, s to novo realnostjo smo se nekako sprijaznili, čeprav nikomur ni všeč. Po pravici povedano, si danes težje predstavljam delati v studiu, nabitem z ljudmi, kot pa v praznem. Zame je seveda težje, a sem že kar dober v tem, da si predstavljam, kje so aplavzi, kje bi bil smeh, vse to dodamo v sinhro studiu po snemanju.
Ste urednik in voditelj kviza, kaj lahko poveste o zakulisju oddaje – kaj gledalci doma o kvizu in pripravah nanj ne vemo?
Najzanimivejše reči vedno ostanejo skrite, vsaka oddaja ima svoje zakulisje, morda pri kvizu ni tako vznemirljivo, saj ne gostimo slavnih ljudi in je vsa naša energija usmerjena v en cilj: da bi se tekmovalec od prihoda na televizijo dobro počutil, da ga ne bi bilo strah, da bi verjel, da mu želimo dobro in da bi se torej imeli fino. Sliši se preprosto, čeprav ni.
Veljate za zelo natančnega, od kod vaša predanost delu?
Najbrž od doma, nekaj je tudi v genih. Natančen in priden sem bil že v šoli, na faksu, v vseh službah, ki sem jih opravljal. To je v meni, morda sem kdaj tudi nepopustljiv, dlakocepski, a površnost, slabo opravljeno delo, lenoba, »blefiranje«, tega ne maram in to nisem jaz.
Nazadnje, ko sva govorila, ste najbolj pogrešali potovanja. Je epidemija spremenila vaše želje, ste zdaj raje doma oziroma menite, da bodo potovanja po epidemiji drugačna?
Seveda sem bistveno manj potoval, pa še to samo z avtom v bližnje dežele. Obetam si, da bo že letos drugače, zelo rad bi že spomladi kam odletel, morda mi bo uspelo. Veste, jaz sem izredno rad doma, ampak samo pod pogojem, da sem pogosto zdoma. Mora biti oboje. In pripravljen sem potovati manj, v bližje kraje, tudi z masko, z vsemi ukrepi, nič mi ni težko, če lahko spoznam nove dežele in ljudi.
Na Dolenjskem imate vrtiček, kaj boste posadili to pomlad? Skrbite sami za svoj vrt ali imate pomoč?
V bistvu nimam kakšnega zelenjavnega vrtička, da ne bo pomote, gojim zgolj okrasne rastline, trajnice, rože, grmičke in zelišča. Vrt je na srečo dobro zastavljen, treba bo porezati in obrezati, kar je ostalo od lani, veselim se, da bo kmalu vse zeleno. In za zdaj zmorem sam s sosedsko pomočjo. Največ dela je tako ali tako s travo.
Zanimivo je, da se na kviz prijavljajo večinoma moški – imate kakšno tezo, zakaj je tako?
Ne želim ugibati, a to dejstvo ostaja, na avdicijah je približno 80 odstotkov moških, kadar imamo avdicijo za pevce ali plesalke, je razmerje obrnjeno. Zakaj se ženske ne želijo dokazati in izpostaviti s svojim znanjem, pametjo, razgledanostjo, ne vem, a je očitno zavora kar močna. Vesel pa sem, da smo kljub vsemu uspeli v oddaji predstaviti nekaj odličnih gospa, ki ostajajo v mojem spominu.
