Praznujete 60 let, in če vprašam malo šaljivo: kako se počuti mlad človek, ko dopolni 60 let, a z izkušnjami, ki jih prej ni imel?
Lahko priznam, da bi bilo prekrasno, če bi imel te izkušnje, ki jih imam danes, takrat, ko sem bil še mlad fant, ki se mu je odpiral nov svet, saj bi bilo marsikaj drugače. Ker pa sem tip človeka, ki ne gleda nazaj in ki ne objokuje zamujeno, se pri teh letih resnično počutim mladostnega, sem poln energije, imam veliko volje do življenja in odkril sem v sebi polno malho ljubezni, ki jo z veliko strastjo delim s svojo partnerico Ano.
Boste priredili kakšno praznovanje? Radi praznujete obletnice?
Zelo rad se zabavam, sploh če je družba sestavljena iz prijateljev in družinskih članov. Odločil sem se, da situacija, v kateri trenutno smo, ni primerna za prirejanje zabav, sploh ker bi bilo na njej veliko število ljudi, ki jih ne bi želel tako ali drugače spraviti v situacijo, v kateri bi lahko bilo ogroženo njihovo zdravje. Ker ima moja partnerica rojstni dan blizu mojemu, sva se odločila, da skupaj narediva piknik poleti, ko bo situacija boljša.
V osemdesetih letih ste veljali za enega najbolj priljubljenih glasbenikov na slovenski glasbeni sceni, nato ste spakirali kovčke in odšli čez lužo. Bi se danes odločili enako?
Ja, to so bila magična leta in se jih zelo dobro spominjam. Bilo je izjemno lepo biti priljubljen, popularen in skozi glasbo uživati to unikatno življenje. Kaj pa vem, težko je biti pameten in vedeti, kako bi se danes odločil. Okoliščine bi to dirigirale, a glede na to, da sem se pred kratkim vrnil, je jasno, da sem pogrešal domovino in si želel biti tu in uživati vse lepote, ki jih ponuja.
Kaj vas je v ZDA najbolj fasciniralo in kaj najbolj užalostilo? Je Slovenija danes enaka, boljša ali slabša kot Slovenija pred 30 leti, ko ste odšli?
Glede na to, kako velika je Amerika, vse presenetljivo dobro funkcionira. V začetku sem mislil, da je malce stroga država, a če primerjam, kaj se v Sloveniji dogaja zdaj, je kar mila. Tam policija pomaga in služi ljudem, seveda tudi kaznuje tiste, ki kršijo, vendar ne na isti način kot tu. Meni so pomagali zamenjati gumo in se pri tem zabavali. Mislim, da imajo trenutno tam ljudje večji občutek svobode in živijo, ne da bi bili vseskozi v nekem strahu.
Vaša zadnja pesem govori o samoti in osamljenosti. Kako se vi spopadate s takšnimi občutki?
Jaz se trenutno ne počutim osamljenega. Vseskozi pa pogrešam otroke in vnuke, saj so daleč onkraj oceana. Ko sem prišel nazaj po tolikem času, ni bilo lahko, a sem glede na to, da sem prilagodljiv in se znam hitro vklopiti v kakršno koli situacijo, kar hitro našel povezave s starimi prijatelji in se obkrožil z novimi, zanimivimi ljudmi. Zavedam pa se problema samote iz svojih izkušenj z mamo, ki je ostala tu 30 let sama s sestro, in vem, da ji je bilo težko, saj sva večkrat imela debato o njenem počutju, kar je pri pisanju te pesmi tudi zazvenelo v besedilu. Zelo sem presrečen, da je pesem Naj pada, naj pada doživela tako prelep sprejem občinstva.
