»Svetlana Makarovič velja za našo najbolj reprezentativno sodobno pravljičarko, za njena dela ni značilna le literarna intertekstualnost, ampak tudi vsestranskost, saj črpa iz več jezikov, literatur in kultur,« je v utemeljitvi zapisala žirija pod vodstvom Jelke Stergel. »V slovensko mladinsko književnost je vnesla številne novosti, in sicer izvirne domišljijske prostore (Kosovirja), izvirno perspektivo (neantropocentričen pogled na svet), izvirno zgradbo, subverziven slog in jezikovno izvirnost, karakterizacijo oseb, družbeno kritiko za otroke in redefinicijo. Avtoričina značilnost je tudi pisanje za dvojnega naslovnika, tako, da je besedilo namenjeno otroškemu, kontekst odraslemu naslovniku. Njena dela odmevajo tudi v tujini. Leta 2020 je bila nominirana za nagrado ALMA (Astrid Lindgren Memorial Award), kar je tako imenovana mala Nobelova nagrada za mladinsko književnost. V svojih razpravah so Svetlanino ustvarjanje obravnavali tudi tuji raziskovalci, saj sta njena kritičnost in vsestranskost reprezentativni za mednarodni prostor.«
DUHOVITI ŠANSONI
S Sapramiško, Zvezdico Zaspanko, Žogico Marogico in drugimi je zaznamovala tudi gledališče, lahkotnejšo plat njene poetike pa kažejo njeni šansoni ter besedila popevk, ki jih je napisala za druge. Literarni in glasbeni kritik Jure Potokar zanje zapiše: »Zdi se, kot da bi bil šanson za Svetlano Makarovič enako naravno umetniško okolje kot poezija in izjemne pripovedke, ker je lahko v šansonu še bolj igriva in kljubovalna, posmehljiva, duhovita do vseh mogočih človeških zablod, napak in hudobij, ki jih pri nas (pa tudi drugod po svetu) zares ne manjka, skratka do vsega tistega, kar iz nas Slovencev tako uspešno dela Slovenceljne, majhne, samozaverovane in tako prepričane v svoj prav, da nas ne premakne niti štirivprega.«
POKONČNA DRŽA
Zaradi svoje družbene kritičnosti, in ker je brez dlake na jeziku, velja za kontroverzno, škandalozno in problematično osebo, zavrnila je na primer tudi Prešernovo nagrado in naziv častne meščanke Ljubljane, a Svetlana že vse življenje ostaja zvesta svojim načelom, ne glede na to, komu z njimi stopi na žulj. Ježkovo nagrado si po mnenju žirije zasluži ravno zato, ker »predstavlja humanistično intelektualko, za katero so značilne širina, globina in ostrina duha«.
