Kako preživljate čas epidemije, ko glasbeniki niste na odru, s čim se ukvarjate?
Glede na to, da smo že skoraj leto dni doma, je skoraj vsak dan enak dnevu. Poleg tega, da veliko kuham, je seveda tudi glasba na dnevnem redu, brez nje ne vem, kako bi preživel to obdobje. Glasba je res moje življenje in hobi ne glede na to, da že leto dni ne delamo. Nisem eden tistih, ki bi glasbo zamenjal za influencersko življenje na družbenih omrežjih le zato, da sem prisoten. Ostajam zvest sebi in muziki. Nastalo je tudi kar nekaj novega materiala, ki ga bom počasi doziral v javnost. Prva pesem z naslovom Narod moj bo izšla že v začetku marca, ima pa zelo posebno in močno besedilo, ki je prišlo izpod rok Violete Bulc, nekdanje evropske komisarke. Napisano je bilo še pred začetkom koronaobdobja, vendar pa govori prav o časih, v katerih smo se kot narod znašli.
Veljate za izjemnega interpreta svetovnih uspešnic, zdaj pa se izražate avtorsko. Je to bila od nekdaj vaša želja?
Hvala in res je, da mi je bilo že od nekdaj veselje in izziv prepevati svetovne uspešnice različnih izvajalcev, stilov in obdobij v moji preobleki. Nikoli ne poskušam imitirati, vendar v vsako pesem vnesem del sebe in jo izvedem na svoj način – to je moj ključ in to ljudje začutijo. V tem zelo uživam in je to hkrati tudi umetnost, da sem tako v vseh stilih in žanrih. Z leti pa mi avtorstvo vedno več pomeni, da se izrazim tudi po svoje ter da vse svoje znanje zlijem v svoje melodije. Tukaj mi uspeva, nisem pa dober v pisanju slovenskih besedil, zato to raje prepustim mojstrom črk in besed.
Precej let ste preživeli v tujini. Kaj vam je tujina dala, kaj vzela?
Ja, v tujini sem bil vsega skupaj kar 16 let, seveda sem se vmes ves čas na kratko vračal domov. Tujina mi je dala ogromno znanja, izkušenj in kilometrine, spoznal sem res veliko izjemnih glasbenikov, in tega mi ne more nihče vzeti. Prepotoval sem veliko držav, saj sem igral vse od Italije, Avstrije, Švice, Nemčije, Švedske, Finske, Norveške … Po drugi strani pa si najverjetneje nikoli ne bom oprostil, da sta z mojim odhodom v tujino hčerki ostali brez očeta, ki bi bil ves čas z njima in pazil na svoji princeski.
Pred kratkim ste praznovali rojstni dan, abrahama. Kaj ob tej obletnici razmišljate, kaj bi z današnjimi izkušnjami svetovali sebi pred 25 leti?
Zdaj sem tudi jaz abrahamovec. (smeh) Praznovanje je bilo v ožjem družinskem krogu z mojimi, pojedli smo dobro kosilo, nazdravili in se malo podružili, za kaj več pa bo še priložnost. Petdeset je sicer res neka prelomnica v življenju, pa vendar mislim, da se ne bo nič spremenilo, razen da bom še bolj pozabljiv. (smeh) Veselim se vseh prihodnjih let in desetletij, upam, da jih bom čim dlje lahko preživel na odrih. Če bi imel trenutno pamet in 25 let manj, bi zagotovo marsikaj naredil drugače kot verjetno vsak izmed nas, ampak to potem ne bi bil jaz ... Je že vse tako, kot je očitno moralo biti.
