Matjaž Zupančič je satirično dramo Nova rasa napisal za točno določene igralce, med katerimi ste tudi vi. Verjetno si to štejete v veliko čast?
Ja, seveda. Lep občutek je, da na nek način sodeluješ že pri pisanju drame.
Ste ga vprašali, kako to, da je izbral vas?
Nisem ga vprašala.
Glede na zasnovo predstave, sklepam, da je bilo na vajah zelo zabavno … Ste morali zaradi smejanja pogosto ponavljati prizore?
Ja, nekajkrat pa res. Sem pa z užitkom gledala kolege, kako vadijo prizore. Lepo je gledati mojstre pri delu.
V predstavi imate tri precej različne vloge. Upodabljate namreč prostitutko, novinarko in 'nadžensko' Heidi. Katera vam je bila v največji izziv?
Kar vse tri enako. Kadar imaš različne vloge v predstavi, je izziv v tem, da ustvariš različne osebnosti.
Vam je všeč takšno prehajanje med vlogami v eni uprizoritvi ali imate raje en lik skozi celotno predstavo?
Oboje mi je všeč, gre predvsem za to, kakšen je tekst. Če je besedilo dobro, je ustvarjanje vloge užitek, pa naj bo več različnih oseb v drami ali pa samo ena.
V Novi rasi znanstvenik Karlstein za potrebe Wehrmachta konstruira novi monstruozni bitji v moški in ženski podobi. Kateri del telesa mislite, da bi vzel vam, s katerim ste osebno najbolj zadovoljni?
Res ne vem, to je pa vprašanje za Karlsteina. On ima posebne kriterije, da se mu algoritem izide. Mogoče bi mu pa ušla. No, vsaj upam ...
V nemškem rajhu so morale ženske biti ponižne in rojevati otroke. Sklepam, da vam to ne bi šlo najbolje od rok - ali se motim?
Med študijem predstave Nova rasa sem prebrala zelo zanimivo knjigo z naslovom Ženske nacistov avtorice Anne Marie Sigmund. Prav ženske, ki jih je Hitler umaknil iz javnega življenja in z vseh političnih funkcij, so ga najbolj podpirale. To me je zelo presenetilo ... In ja, dobro sklepate.
Kakšni pa ste bili kot otrok oziroma najstnica?
Precej običajna, zaljubljena v knjige in gledališče.
V uprizoritvah pogosto tudi pojete. Tudi v tej ste, pa tudi v operi ste že stali na odru. Ste kdaj razmišljali (tudi) o pevski karieri?
Ne nisem. Imam pa zelo rada predstavo Deklica s strunami, ki je pevsko precej zahtevna. Dlje od petja za potrebe predstave moje ambicije ne sežejo. V operi v predstavi Fidelio nisem pela, da ne bo pomote, ampak sem odigrala angela nesmrtne ljubezni Fidelia. Sem pa z veseljem od blizu poslušala naše čudovite operne pevce in pokukala malo tudi v njihov svet.
Svoje igralske veščine že 18 let razkazujete v SNG Drama Ljubljana. Se še spomnite občutkov ob svojem prvem vstopu vanjo?
Ja spomnim se trenutka, ko sem sedela v garderobi pred prvo premiero in sem po zvočniku zaslišala: Šturbej, Šugman, Samobor, Cerar na oder, prosim. Trenutek sreče je bil to.
Zdaj ste v njej že zelo domači, pa kljub temu - se vam še vedno zdi, da je ta hiša nekaj posebnega zaradi vseh ljudi, ki so delovali v njej oziroma vseh stvari, ki so se zgodile v njej?
Stara lepa dama Drama ima zelo zanimivo življenje in bogato zgodovino polno izjemnih umetnikov in lepih dosežkov. Včasih je žalostna, včasih praznična, ponavadi pa vrvi od vaj, novih projektov in idej.