Od junija do septembra bomo priča baletnim in opernim predstavam, muzikalom, komornim in simfoničnim koncertom, gledališkim predstavam, Mednarodni likovni koloniji, Festivalu Ljubljana na Ljubljanici, mojstrskim tečajem ter otroškim in mladinskim delavnicam. Posebno pozornost so namenili tudi 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna, ki so ga v program uvrstili še pogosteje kot sicer.
Veliko gostovanje Bolšoj teatra
Sodelovanje Državnega akademskega Bolšoj teatra iz Rusije in Festivala Ljubljana sega v leto 2002, ko je pod dirigentsko taktirko Fuata Macujeva z baletno predstavo Giselle slavnostno začel takratni 50. Festival Ljubljana. Letos bo z obsežnim gostovanjem ponovno obogatil poletni repertoar, in sicer julija, ko bodo na sporedu dve ponovitvi baleta A. Hačaturjana Spartak (6. in 7. julij; Cankarjev dom) ter dve ponovitvi opere Pikova dama P. I. Čajkovskega (9. in 10. julij; Cankarjev dom). Zgodba Spartaka postavlja v ospredje tračanskega sužnja, ki je vodil enega izmed najbolj znamenitih uporov sužnjev v Rimskem cesarstvu. Balet je bil krstno uprizorjen leta 1956 v takratnem Leningradu (danes St. Peterburg) v izvedbi baletnega ansambla Gledališča Kirov (zdaj Marijino gledališče), toda šele priredba koreografa in libretista Jurija Grigoroviča iz leta 1968 ga je ponesla v svet. Strastna patološko-tiranska tragedija z glasbo, ki združuje tako lirično razpoloženje kot močne, energične poteze, danes navdušuje obiskovalce in velja za zaščitni znak moskovskega Bolšoj teatra. Gostovanje bo vključevalo tudi stalnico ruskega opernega repertoarja Pikovo damo, katere libreto je nastal po zgodbi Aleksandra S. Puškina. Na sceni Adomasa Jocivskega bodo v naslovnih vlogah nastopili izvrstni umetniki moskovskega Bolšoj teatra pod taktirko Tugana Sokijeva. Slednji je eden izmed najuspešnejših dirigentov svoje generacije, ki je od leta 2014 umetniški vodja in šef dirigent orkestra Državnega akademskega Bolšoj teatra.
Mahlerjeva dela za glas in orkester
Z Mahlerjevo serijo del za glas in orkester bosta 13. julija v Slovenski filharmoniji nastopila avstrijski Glasbeni ansambel Musicbanda Franui in Zbor Bavarskega radia. Zadnji zaradi edinstvene homogenosti zvoka in osupljive slogovne raznovrstnosti uživa izjemen ugled po vsem svetu. Njegov široki repertoar se razgrinja od zborovskega petja srednjeveških motetov do sodobnih skladb, od oratorija do opere. Posebno pozornost posveča velikim zborovskim simfonijam in sodelovanju z ansambli historične izvajalske prakse. Zbor, ki nastopa pod vodstvom uglednih dirigentov in je dobrodošel partner na koncertnih odrih doma in po svetu, je od leta 2003 pa do svoje smrti vodil šef dirigent Mariss Jansons. Od leta 2016 ima tudi umetniškega vodjo, Howarda Armana, ki nenehno spodbuja k umetniški razprostranosti. Glasbeni ansambel Musicbanda Franui je leta 1993 ustanovil trenutni umetniški vodja Andreas Schett. Sestavlja ga deset glasbenikov, ki so večinoma iz vzhodnotirolske vasice Innervillgraten, v kateri je poseben travnik, po katerem je skupina dobila ime. V njihovem repertoarju najdemo različne plesne aranžmaje, pogrebne koračnice ter dela Franza Schuberta, Gustava Mahlerja in Johannesa Brahmsa. Sredi 90. let so nastopili na številnih festivalih, od leta 2005 pa sodelovali v različnih glasbeno-gledaliških produkcijah, med drugim na Ruhrtriennalu, Festivalu Bregenz, Dunajskih slavnostnih tednih, tirolskem festivalu v Erlu, dunajskem Burgtheatru in na Salzburškem poletnem festivalu.
Priljubljena opereta Grofica Marica
Gledališče Komedija Zagreb je po 20 letih obudilo opereto Grofica Marica, tokrat v režiji Ozrena Prohića in priredbi Lade Kaštelan. Grofica Marica je ob Kneginji čardaša, ki je bila na Festivalu Ljubljana že izvedena, najbolj poznana opereta Emmericha Kálmána in eden od vrhuncev te zvrsti. Premierno je bila izvedena leta 1924 na Dunaju, njena uprizoritev pa je trajala kar šest ur in pol, saj so morali nastopajoči zaradi navdušenega aplavza občinstva ves čas ponavljati že izvedene točke, kot je bilo takrat v navadi. Zgodba govori o samostojni, bogati, lepi in duhoviti grofici, ki se želi rešiti nadležnih snubcev, ki jo osvajajo zaradi njenega bogastva. Da bi lahko v miru uživala življenje, medtem ko čaka na pravo ljubezen, si izmisli zaročenca, vendar dogajanje ne poteka po njenih načrtih. Opereto, ki namiguje na »dunajsko opereto«, sestavljajo bogata melodika, valčki, ansambelske scene in obsežen večdelni finale, pri čemer ima precej pomembno vlogo ples. Ogledali si jo boste lahko 1. julija v SNG Opera in balet Ljubljana.
Med vrhunce 68. Festivala Ljubljana spadajo še: Beethovnova Deveta simfonija pod taktirko dirigenta Charlesa Dutoita, I Solisti Veneti, Moskovski solisti z violistom Jurijem Bašmetom in harmonikarjem Richardom Gallianom, violinistka Lana Trotovšek in pianistka Maria Canyigueral z izvedbo vseh Beethovnovih violinskih sonat, Simfonični orkester iz Pittsburgha pod taktirko Manfreda Honecka z violinistko Anne-Sophie Mutter, Festivalski orkester Gstaad s koncertno izvedbo Beethovnove opere Fidelio s tenoristom Jonasom Kaufmannom in sopranistko Anjo Kampe ter Filharmonični orkester iz Hangzhoua z dirigentom Yangom Yangom.
Vstopnice za balet Spartak, operi Pikova dama in Fidelio, koncerte Zbora Bavarskega radia in ansambla Franui, Simfoničnega orkestra iz Pittsburgha in Festivalskega orkestra Gstaad, koncertni cikel Beethovnovih sonat ter opereto Grofica Marica so že na voljo na ljubljanafestival.si, pri blagajni Križank, na Petrolovih bencinskih servisih in Eventimu.
