Biti ambasador in prevzeti vlogo vplivati na druge je velika stvar. Še večja je, ko postaneš ambasador v svojem rojstnem kraju. Je močan in borben Dejan Zavec čustvena oseba?
Ja, zagotovo. Velikokrat so v igri čustva, ki na žalost včasih odločijo namesto razuma. Vsako ambasadorstvo ima lepe in odgovorne plati. Kurentovanje ima tako širok družbeni pomen, da usmerja, kaže pot vsem maskam, tudi ljudem, ki jim je to zgolj všeč. Biti kurent je še dodatna odgovornost, ker sem dejavno vpleten v dogajanje.
Kaj je za vas najpomembnejši del Kurentovanja?
Vsak dan posebej tvori celoto. Pika na i je povorka, sklepno dejanje, druženje. Najpomembnejša zame je kultura druženja, izmenjavanja navad in novih informacij.
Koliko je med Kurentovanjem časa za druge obveznosti? Dogajanje je zgoščeno, obsega več kot 70 dogodkov.
To je najpogosteje največja skrb vseh, ki smo v liku kurenta. Z veseljem skočim v kurenta. Na žalost nimam časa, da bi to storil vsak dan. Pogosto čas podivja in vprašam se, zakaj. To je tisto, kar mi ustreza. Tisto, za kar bi si moral vzeti čas. Po vsakem dogodku namreč ostane nešteto lepih spominov.
Kurent ste postali šele v zrelih letih. Zakaj ne prej? To je bolj običaj za mlade fante ...
Vedno sem občudoval kurente, njihovo energijo, moč, nadmoč, žal pa takrat ni bilo možnosti, da bi sam postal kurent. To namreč prinaša dodatne stroške in obveznosti.
Kurenti po tradiciji zbirajo robce, včasih jim za pas zataknejo celo kak nedrček ali spodnjice. Koliko nedrčkov ste do zdaj že prinesli domov?
Na srečo ali žalost se to še ni zgodilo. Robec ja, nedrčka pa žal še ne. (smeh)
Jih še hranite, za srečo? Koliko jih imate?
Ups, jih ne štejem. Vse imam še vedno na ježevki. Vsak robec nosi svoj dogodek. Vse skupaj je nekakšna zgodovina. Razmišljal sem, da bi jih letos snel in preštel.
Kurenti veljajo za strašne, mnogi otroci se bojijo, ko slišijo njihovo zvonjenje. Ste se kot otrok bali kurentov?
Zelo. To gre iz generacije v generacijo. Na vasi je vladalo prepričanje, da je kurente treba spoštovati. Tako smo se jih kot otroci bali, čeprav v kurentiji ni niti enega slabega človeka. Vsi kurenti smo tu, da se približamo ljudem, otrokom, da znamo biti prijazni, čeprav imamo malce strašen izraz.
Kdaj bo čas, ko boste hčeri spustili z robci med kurente?
Ko se bosta odločili, naj gresta. Mi pa na pamet ne pade, da bi jih spustil zdaj. Vsaj 17, 18 let naj bi bila meja. Če gresta s prijatelji, ki jih poznam, pa lahko gresta na Kurentovanje že danes.
Kaj je za vas strah?
Marsikaj. Najmanj pust. V življenju se držim načela, da ni pomembno, kolikokrat nas je strah in česa, pomembno je, da ga premagamo. Le tako lahko zadovoljimo sami sebe.
Zakaj menite, da je pomembno ohranjati tako bogato tradicijo, kot jo imate na Ptuju?
Ker je to kulturna dediščina. Želel bi, da naši otroci vedo za kurente, da je to smisel ptujskega življenja, našega druženja, norčavosti. Kurentovanje povezuje ljudi na Dravskem polju. Vsi, ki se oblečemo v lik, se zavedamo pomembnosti. Zavedamo se, da nam lahko uspe le skupaj.
V čem se razlikujeta borba kurentov z zimo in vaša borba z nasprotnikom?
Pri borbi dobiš zmagovalca v 12 rundah, to je slaba urica, tu pa borba z zimo traja mesec, mesec in pol. Pri tem se obnašamo nekoliko nerazumno, ker se bojujemo z namišljenimi stvarmi.
11 DNI, VEČ KOT 70 DOGODKOV, VEČ KOT 5.000 MASK, 100.00 GOSTOV
Ptuj, uradna evropska karnevalska prestolnica, bo v sklopu 60. Kurentovanja med 15. in 25. februarjem gostil na desetine koncertov, plesov, zabav, povork, zabavnih, družabnih, kulturnih, otroških in še kakšnih prireditev. Program in vrhunce preverite na www.kurentovanje.net, mi pa omenjamo te: na medcelinskem srečanju tradicionalnih pustnih likov in mask (15. 2.) bo nastopilo 2.177 posameznikov oziroma 43 skupin iz desetih držav, na mednarodni pustni povorki (23. 2.) pa 2.958 mask oziroma 49 skupin iz enajstih držav. Obakrat bo sodelovalo tudi skoraj tisoč kurentov, ki jim bo posvečen tudi dan kurentovih in korantovih skupin (19. 2.).
»Na vasi je vladalo prepričanje, da je kurente treba spoštovati. Tako smo se jih kot otroci bali, čeprav v kurentiji ni niti enega slabega človeka.«
