Optimistično življenjsko občutje: zaupanje
Kadar smo razočarani, si je pogosto težko predstavljati, da bomo sploh lahko še kdaj popolnoma zaupali. To je razumljivo. Toda v sebi imamo zalogo starodavnega zaupanja, ki v nas raste že vse od našega otroštva. Nanj se lahko spomnimo v kriznih časih. Kot otroci smo se z zadovoljitvijo osnovnih potreb, kot so hrana, varnost in bližina, naučili zaupati življenju. Ta izkušnja je podlaga za vse nadaljnje zaupanje: v zaupanje, da imamo trdna tla pod nogami in da si lahko danes kupim oblačilo, ker vem, da bom jutri še živela.
Kompleksen fenomen: ljubezen
Ljubezen je lahko sijajna. Povzroča pa lahko tudi strašanske bolečine - je tako ambivalentna kot življenje, razvija pa se podobno kot zaupanje. Kot otroci se naučimo, da se lahko zanesemo na ljubezen drugih. Ta ljubezen tolaži, greje in nam daje oporo, da preživimo težka obdobja. Toda ljubezen je še veliko več kot le čustva. Ljubezen je način, kako se povežemo z drugim in da potem oba rasteta kot osebnosti. Ljubezen in življenje sta tesno povezana. Ljubezen potrebujemo za življenje. Z njo pa tudi ohranjamo življenje pri življenju.
Naše pravo hrepenenje: živahnost
Rutina je del našega vsakdana - potrebujemo jo, da ga obvladamo. Toda k življenju spada tudi izstop iz kolesja: živahnost je nasprotje rutine. V sociološkem smislu gre za hrepenenje stopiti v odnos s svetom - bodisi z ljudmi, živalmi, rastlinami ali pa celo s knjigo ali pesmijo. Živahnost nastane takrat, ko človek spremeni odnos s samim sabo - ne da bi pri tem imel kakršenkoli nadzor. Živahnost pomeni, da smo sposobni priznati in sprevideti lastne napake, uživati v raznovrstnosti in tako rasti. Prvi korak k več živahnosti je dosega zaupanja, ko v neznanih stvareh odkrivamo skupne točke. To omogoči odpiranje, dotik in spoznavanje - in končno pogled: življenje je preprosto čudovito!
Pogum za prihodnost: upanje
Upanje je bližnji sorodnik starodavnega zaupanja: med gradnjo zaupanja v preteklost se gradi upanje za prihodnost. Upamo, da se nam bo godilo dobro, natančno pa tega ne vemo. Človek je v srcu nepopravljiv optimist, ki se ne pusti poteptati niti v najhujših časih in vedno upa, da ima življenje zanj pripravljene tudi svetlejše trenutke. Če ne jutri, pa pojutrišnjem. Vsak ima možnost gledanja z različnih perspektiv, da preveri svoje cilje in jih po potrebi tudi spremeni - in tako na vsakokratne življenjske okoliščine pogleda v drugačni luči. Ker pa je življenje v principu nepredvidljivo, vedno obstaja razlog za upanje.
Oblika življenjske modrosti: sprejemanje
V življenju se pogosto zgodijo situacije, na katere lahko vplivamo. In vsaj toliko takih, na katere ne moremo. Zato je pomembno razlikovati, kaj je v naši moči in kaj moramo preprosto sprejeti. Ta sposobnost je odločilna za predelavo slabih izkušenj. Ali nas okrepijo ali pa zlomijo. Kdor se zaveda, da je življenje negotovo in ambivalentno in ne pričakuje, da mu bodo prihranjene nesreče, bolečine, žalost, obžalovanje, razočaranja in obremenitve, zna zdržati težke čase in tudi razviti posebno moč. Pomembno je, da znamo sprejeti krizne trenutke in se zavedamo, da je dobro, da nam ne more ves čas iti kot po maslu. Pomembneje se je vprašati: »Zgodilo se je, toda kaj bom naredila iz tega?« Ko sprejmemo, da življenje ne more biti tako kot prej, lahko postane celo boljše.
