Včasih se vam zdi, da se boste zadušili zaradi njene stalne potrebe, da izrazi svoje stališče in ga vsili kot obče veljavno. Nekje na tej poti se zaveste, da imate opraviti s težavno osebo. Potem se začnete spraševati, ali je kaj narobe z vami, in takrat sprevidite, da se težava skriva v nasprotni strani. Ali vsaj večina težav. Kajti če vas nekdo iritira, to nekaj govori tudi o vas. Težavni ljudje so lahko povod, da nekaj naredimo tudi na sebi - ne samo v smislu vaj iz strpnosti, ampak tudi v odkrivanju in reševanju svojih težav, predsodkov in napak. Vsak od nas se je v življenju soočil z vsaj nekaj težavnimi osebami v krogu družine, prijateljev, znancev in sodelavcev. Tako kot ožje člane družine tudi te videvamo vsak dan, tako da ni lahko trpeti težke karakterje nekaterih. To vam lahko povzroča glavobol, pokvari razpoloženje in izčrpa ves optimizem. Čeprav psihologija uradno ne priznava tega pojma, smo vsi že kdaj na svoji koži občutili, da vsekakor obstajajo ljudje, ki so bolj težavni od drugih. Pojem obstaja na nivoju našega doživljanja in ne na podlagi nekega patološkega stanja.
Če na težavne ljudi reagiramo preveč emocionalno (jezno, vznemirjeno), dosežemo nasproten učinek. Tako jim damo le še več povoda za njihovo obnašanje.
Glasnejši od drugih
Po mnenju psihologov za težavne ljudi ocenimo tiste, s katerimi težko ali pa sploh ne moremo vzpostaviti komunikacije ali razumevanja. Pogosto čutimo, da nas takšne osebe napadajo. Enako pogosto pa je problem tudi v nas samih, ker ne sprejemamo takšnih, ki se razlikujejo od nas v načinu razmišljanja in vedenja. Takšne ljudi ponavadi etiketiramo kot težke. Takšni trenutki več povedo o nas oziroma o naši družbeni in komunikacijski nefleksibilnosti kot pa o osebah, ki jih doživljamo kot »težke«. Težavne osebe so ponavadi glasnejše od drugih, če ravno ne gre za pasivne ljudi, iz katerih bomo težko povlekli kaj konkretnega. Poleg agresivnih in pasivnih obstajajo tudi tipi pasivno-agresivnih težavnih ljudi. Prvi so nagnjeni k obtoževanju in nikoli ne bomo mogli spremeniti njihovega mišljenja in stališč. Takšne osebe težko sprejmejo dejstvo, da so se zmotile. Pasivci težko izrazijo svoje mnenje in se ne bodo pretirano osredotočili na to, kar jim govorimo. To je lahko še posebej naporno, če se dogaja v delovnem okolju, kjer je izpolnitev nalog zelo pomembna. Poleg tega je težko sodelovati z osebami, pri katerih ne vemo, kako razmišljajo, kaj želijo, in ki so v glavnem tiho.
Negativno stališče o vsem
Tretji tip je kombinacija prvih in drugih. Takšne osebe se izogibajo odprtim pogovorom o svojih stališčih in jih zato rade izražajo za sogovornikovim hrbtom. Praviloma se izogibajo vsemu, kar jim ne ustreza, čeprav so se obvezale, da bodo nekaj naredile. S takšnim tipom ljudi ni lahko živeti - bodisi doma bodisi v službi. Čeprav jih redko vidimo, kot denimo člane družine, s katerimi se družimo le ob praznikih, nas lahko precej frustrirajo in nas naredijo nesrečne za več dni skupaj.
Takšne osebe so nam na neki način dane. Obstajajo seveda trenutki, ko tudi nas drugi doživljajo kot težke, ker smo slabe volje, jezni ali nezadovoljni. Vendar nas od težavnih ljudi razlikuje to, da nismo vedno takšni.
Osebe, zaradi katerih nas boli glava, so pogosto negotove in se neprestano čutijo ogrožene. S »tlačenjem« drugih pravzaprav želijo, da jih sprejmemo in da sprejmemo njihovo stališče.
Kako ravnati s težavnimi sodelavci?
V službi je treba čim bolj jasno definirati cilje, pričakovanja in pravila vedenja, da bi tako vsi zaposleni vedeli, kaj se sme in kaj ne.
Spodbudite odprto komunikacijo s kolegi, konstruktivno rešujte težave in jih ne pometajte pod preprogo.
Vodje imajo veliko vlogo, čeprav ponavadi storijo vse, da bi obšli spore in jih najraje prepustijo sodelavcem, da jih sami rešijo.
Ko nesoglasje preraste v večji spor, poiščite pomoč mediatorja (vodja, direktor, strokovnjak za človeške vire), ki vam bo pomagal, da pridete do najboljše skupne rešitve.
Mediator bi moral komunikacijo stalno usmerjati v problem ter v dogovor o načinu njegove rešitve.
Razprave, kdo je kriv in kdo ima prav, ne bodo obrodile sadov, zato jih raje opustite.
Če se začne razgovor preveč burno in preveč čustveno, ga prestavite na čas, ko se bosta obe strani umirili.
Naučite se reči NE
S težavnimi ljudmi se največkrat soočamo tako, da v glavnem nič ne naredimo ali ukrenemo. Včasih dokaj optimistično pričakujemo, da se bo oseba spremenila, včasih težavo reši nekdo drug namesto nas, zelo redko pa se odločimo za pogovor, ki se na žalost tako ali tako ponavadi konča s sporom. Nekateri se odločijo biti »pametni« in se izogibajo takšnim osebam. Če prakticiramo takšne obrazce ravnanj, se pravzaprav nikoli ne soočimo s problemom. Najslabše, kar lahko storimo, je, da sprejmemo njihovo destruktivno vedenje. Na to nikakor ne bi smeli pristati, razen če cena naše reakcije ni previsoka. Kadar je oseba, s katero delamo, težavna in težave ne moremo samostojno rešiti, je treba poiskati mediatorja, da nam bo olajšal pot do skupne rešitve. Komunikacija med nami in takšno osebo bi se morala, če je le možno, osredotočiti na težavo in na dogovor o rešitvi namesto na nesmiselne razprave o tem, kdo ima prav. Če postanejo čustva v tej razpravi preveč burna, je bolje pogovor za nekaj časa odložiti, da se vi in sogovornik umirita. Pogovor v jeznem ozračju bistveno zmanjšuje sposobnost racionalne analize situacije in iskanje dobrih rešitev. Večina težavnih oseb komaj čaka, da se spre, tako da morate biti v tej komunikaciji zelo previdni. Če boste reagirali preveč čustveno (agresivno, protestno), boste takšnim osebam dali še več povoda za njihovo obnašanje. Vedeti morate, da imajo te osebe pravico, da gledajo vse »črno«. Prav tako jim ne pozabite povedati, da imate tudi vi pravico do svojega mišljenja.
Z njimi imejte kar najmanj stikov in ne dopustite, da manipulirajo z vami. Seveda boste občasno popustili, vendar pa pride na vrsto tudi čas, ko težavni osebi rečete »ne«. Če res morate biti v njihovi bližini, si pomagajte tako, da poskusite razmisliti tudi o njihovih občutkih. Kajti gotovo so zaradi nečesa takšni, kot so. Pogosto so to negotove osebe, ki nimajo velikega spoštovanja do sebe in ki se ves čas čutijo ogrožene. Takšno obnašanje je njihov način, da jih opazimo. V temelju vseh teh destruktivnih vedenj je strah, in če se nam posreči pogovoriti se z njimi, tako da jih usmerimo v problem in ne v medsebojni spor, in ves čas upoštevamo načela konstruktivne komunikacije (aktivno poslušanje, postavljanje vprašanj, dajanje povratnih informacij), bo uspeh nadvse presenetljiv. Na koncu pa ne pozabite, da si vsi v življenju najbolj želimo, da bi nas drugi sprejeli, cenili in ljubili.
Trije tipi težavnih oseb
Pasivni
Takšni ljudje pretežno poslušajo in manj govorijo. Brez ugovorov sprejemajo tuje zahteve in razmišljanja in pri tem ne izrazijo lastnih. Če jim kaj ni jasno, ne bodo postavljali dodatnih vprašanj in je zato možno, da bodo zaradi nerazumevanja delali napake pri delu. Poleg tega je zelo težko sodelovati z osebami, pri katerih ne veste, kaj si mislijo, kaj želijo, in ki so v glavnem tiho.
Agresivni
Takšne osebe so nagnjene k obtoževanju, iskanju krivcev ter etiketiranju drugih z grdimi imeni. Vedno želijo imeti prav in ne priznajo lastnih napak. Sogovorniku pogosto vpadajo v besedo ali pa mu preprečujejo, da bi povedal svoje mnenje, tako da je z njimi zelo težko vzpostaviti dialog ali konstruktivno komunikacijo.
Pasivno-agresivni
Gre za osebe, ki se izogibajo odprtim pogovorom o svojih stališčih. Zato pa jih radi povedo sogovornikom za hrbtom, praviloma pa se izogibajo tudi vsemu delu, ki jim ne ustreza, čeprav so se obvezali, da ga bodo opravili.
