Josipa Lisac je unikat na hrvaški glasbeni sceni, pa tudi širše. Ne izstopa le po osupljivih glasbenih interpretacijah in kakovosti glasbe, temveč tudi po značilnem modnem slogu, ki je v petih desetletjih plodne kariere sprožil burne razprave. Svojo ljubezen do mode, predvsem do visoke, je dokazala že večkrat, prav tako je znana po nenavadnih in originalnih kosih oblačil, ki so njen običajni slog, ne le za odrske nastope, temveč tudi v zasebnem življenju. Josipa Lisac ne sledi modnim trendom, ustvarja jih sama in zato upravičeno nosi naziv večnega modnega navdiha.
Ukradla šov Milanoviću
Ena najbolj znanih hrvaških glasbenih umetnic vseh časov je bila povabljena, da zapoje himno na inavguraciji novega hrvaškega predsednika Zorana Milanovića.
Himne se je Josipa seveda lotila po svoje, pri tem je nosila dramatično velik rdeč klobuk in njena jazz priredba Lijepe naše je razburila številne sodržavljane. Očitali so ji, da je uničila himno, njeno petje so nekateri primerjali z zavijanjem. »Bolje bi bilo, da bi pela Kolinda,« so menili drugi komentatorji, dejstvo pa je, da s svojo interpretacijo nikogar ni pustila ravnodušnega. Tako kot vedno. »Iskreno vam povem, da je tole zame zelo svečan trenutek, ki sem se ga zelo bala. Morala sem zgodaj vstati in to je zame nekaj groznega. Po navadi se zbudim okoli 11. ure, potem veste, kako mi je bilo,« je povedala takoj po inavguraciji in pristavila, da je njena izvedba himne samo odsev svobode pravega umetnika.
Največja ljubezenska zgodba hrvaške glasbene scene
Drugačna od ostalih, a vedno samosvoja, je Josipa skozi leta zgradila prepoznavno ime. Za to je bil v veliki meri zaslužen Karlo Metikoš, ki je bil njen mentor, poslovni sodelavec in največja ljubezen. S Karlom (znanim tudi kot Matt Collins) se je spoznala leta 1971 v Petrinji na nekem nastopu. Pravijo, da je bila to ljubezen na prvi pogled. Josipa je pri komaj 21 letih za sabo že imela desetletje glasbenih izkušenj s petjem v zagrebškem otroškem pevskem zboru Radiotelevizije ter v rockovskih zasedbah O'Hara in Zlati akordi.
Dnevnik neke ljubezni
Mnogi so ji zamerili, ker je javno priznala, da si ne želi otrok: »Ko vidim, koliko je ločitev okoli mene, se mi zdi ta moja odločitev zelo nesebična. Za veliko ljudi bi bilo bolje, da sploh ne bi imeli otrok. Kakšni egoisti so to!«
Karla je očarala s svojimi vokalnimi sposobnostmi, zaradi katerih je zlahka izvajala vse, od klasične glasbe, etno pesmi do modernih avantgardnih napevov. Skupaj z Ivico Krajačem je bil avtor vseh pesmi na njenem prvem in za mnoge antologijskem studijskem albumu Dnevnik neke ljubezni iz leta 1973. »Brez Karla ne bi bilo Josipe Lisac,« je hrvaška diva večkrat povedala: »Karlo je ustvaril Josipo Lisac s svojo podporo, ljubeznijo in vizijo. Naredil je vse, da sem šla naprej, naprej in vedno naprej.« Vse pesmi iz tega albuma so postale velike zimzelene uspešnice, hkrati pa so razkrile kanček lepote in intimnosti njunega odnosa. Skupaj sta sodelovala na 13 albumih ter ustvarila največje hrvaške uspešnice, kot so Magla, Danas sam luda, Dok razmišljam o nama in druge. Ustvarila sta tudi prvo hrvaško rock opero Gubec-beg, ki je bila prvič izvedena leta 1975 in katere ario Ave Maria Josipa še vedno poje na svojih koncertih.
Njuna ljubezen temelji na spoštovanju in razumevanju
»Nikoli se nisva pogovarjala tako grobo, kot danes slišim ljudi. Nikoli nisva žalila drug drugega ali loputala z vrati. Kar sva si morala povedati, sva si povedala takoj,nisva tega puščala za pozneje. Vse sva rešila s pogovorom. Ko je bil eden od naju pod stresom, ga je drugi dvignil, tako sva se podpirala in funkcionirala ves čas,« je povedala Josipa Lisac, ki po Karlovi nenadni smrti leta 1991 nikoli več ni ljubila.
Čas po Karlu
Skupaj sta bila dvajset let. Josipa vsako leto pripravi koncert v njegovo čast, s tem ohranja zanimanje za njuno glasbeno in ljubezensko zgodbo, ki traja tudi po Karlovi smrti. »Spominjam se ga po vseh norostih, ki jih je delal, in takoj se začnem smejati. Bil je izredno duhovit. Karlo je bil gospod, vendar je imel v sebi tudi veliko pobalinskega. Znal je zapeljati vse ljudi, tako moške kot ženske.«
Vedno drugačna
Josipa je dobitnica mnogih priznanj in nagrad za svoje umetniško ustvarjanje. Je izkušena in formirana umetnica z jasno postavljenim standardom, od katerega ne odstopa. Po drugi strani pa je tudi nepopravljivi idealist in večni sanjač, ki zase pravi, da jo je groza povprečnosti in banalnosti. Svoje življenje je posvetila iskanju novih, unikatnih in včasih tudi šokantnih rešitev, ki so jo za vedno in povsod zaznamovale kot atraktivno, zanimivo in provokativno glasbenico. Četudi ima že 70 let, je Josipa Lisac samo ena in nihče ji ni podoben.
