Estrada

Vzemite si pravi odmor od vsakdana

Tina Lucu
22. 2. 2020, 11.04
Deli članek:

Sproščujoč dopust je sijajna stvar. Za srečo, zdravje in dobro počutje pa so veliko bolj pomembni kratki premori v vsakdanjem življenju. Pripravili smo vam nekaj čudovitih predlogov.

Profimedia
relaks

Najbrž še vsi spomnite, kako je v šoli vsakih 45 minut pouka zazvonil šolski zvonec. Potem je sledil odmor. Kako je to bilo lepo. Zdaj pa smo vendar odrasli in si tega več ne moremo privoščiti. Vendar bi si morali. Nujno! Strokovnjaki navajajo številne prednosti odmorov: po njem smo bolj uravnoteženi, zadovoljni in celo bolj produktivni. Kdor cele dneve in vikende le dela, je podvržen visokim stopnjam stresa, zaradi katerih lahko še zboli. To bi moral biti dovoljšen razlog, da v vsak dan vključimo več odmorov. Naši predlogi imajo še eno sijajno prednost: vsi so res zelo zabavni!

Pet minut zadihajte

Psihologi svetujejo, da na vsako uro in pol do dve uri dela naredimo premor. V tem primeru ne pride do popolne izčrpanosti in hitro si spet opomoremo. Najlepše je tako:

Dve do tri minute si ogledujte lepo fotografijo in ne počnite nič drugega. V posebno dobro voljo vas bodo spravile fotografije otrok.

Vstanite, se sprehodite in malce pretegnite. Gibanje bo sprostilo mišice.

Ne pogovarjajte se o delu!

Zaprite oči in se osredotočite na dihanje.

Pozor: brskanje po Facebooku NE velja za odmor.

Vikend

Končno petek, končno svoboda. S temi namigi se boste med vikendom res odpočili.

Namesto da celo soboto pospravljate, že med tednom opravite manjša opravila.

Premislite, kaj potrebujete: stike z drugimi ljudmi? Ali bi raje kuhali marmelado? Štejejo vaše potrebe!

Pojdite v naravo. Lahko se sprehajate, kolesarite ali pa berete na klopi – vse to šteje!

Prost večer

Seveda je treba še vsak večer postoriti različne stvari, vendar si v tednu privoščite vsaj en večer brez obveznosti!

Ob gledanju televizije boste imeli občutek, da počivate. Toda pozor: številne podobe in toni bodo vaše možgane držali v stalni pripravljenosti. Naše sive celice se veliko bolje odpočijejo pri branju!

Lezite v kad, si pripravite negovalno masko in lakirajte nohte – domači wellness sprosti telo in duha.

Stiskajte se s partnerjem, pojdite ven s prijateljicami – kdor se zabava z drugimi, se hitreje znebi stresa.

Opoldanski odmor

Vedno več ljudi dela in dela in upajo, da bodo tako prelisičili čas in zmanjšali stres. Napaka! Le tisti, ki si vzame odmor, lahko da kaj od sebe in pri tem ne tvega, da bi zbolel za stresom.

Raziskovalci možganov pravijo, da idealen opoldanski odmor traja 1 uro, najmanj pa 30 minut.

Skupno kosilo – s kolegi ali drugimi prijetnimi ljudmi – nam zaposli druge misli.

Če odidete na odmor sami, se zavestno posvetite hrani. Kako diši? Kako se čuti v ustih? Kakšnega okusa je?

Sprehod po obroku ne bo poskrbel le za dobro prebavo in oskrbo s kisikom, temveč bo tudi preprečil, da bi postali zaspani od sitosti.

Pet minut dnevnega sanjarjenja poskrbi za urejene misli in dobro voljo.

Profimedia
relaks

Počitnice

Psihologi svetujejo porazdelitev prostih dni. In sicer tako, da si vzamete dva tedna dopusta skupaj in si nato privoščite več krajših premorov.

Daljši dopust lahko mirno preživite doma.

Preostale dni izkoristite za kratke izlete ali obiske pri prijateljih, za katere sicer ne najdete časa.

Idealen dopust traja od srede do srede.

Popolnoma v stresu?

Na kratek rok je stres sicer dober, dolgoročno pa škodljiv.

Telesne reakcije: telo med stresom izloča povečane količine adrenalina, da je sposobno delati tudi pod pritiski. Povišata se krvni pritisk in utrip, dihanje je hitrejše, prebava počasnejša, mišice pa bolj napete.

Opozorilni znak: trajni stres povzroča povečan mišični tonus in krče, zato so bolečine hrbta in tilnika znak za preveč stresa. Prav tako prebavne težave, težave s spanjem, divjanje srca, stalni prehladi in tudi pozabljivost.

Hitra pomoč: adrenalin se razgradi z gibanjem! Kadar se vam torej nad glavo zgrne preveč vsega, malce poskakujte. Pomaga tudi topotanje z nogami ali pa kratek sprehod.

 Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 4, 24.1.2020