Estrada

Kako pismeni so slovenski najstniki?

Marjana Vovk
22. 2. 2020, 14.06
Deli članek:

Mednarodna raziskava PISA (Programme For International Student Assessment) v triletnih obdobjih ugotavlja in primerja, kako funkcionalno pismeni so 15-letniki po svetu. Zanima jih pismenost na treh področjih: pri branju, matematiki in naravoslovju.

Profimedia
najstniki

Zadnja raziskava PISA 2018 se je še posebej posvetila branju, pri tem pa je upoštevala tudi, da je tehnološki napredek v zadnjih letih zelo spremenil načine branja in izmenjave informacij – tako doma, v šoli kot v službi. »Zaradi digitalizacije so se pojavile nove oblike tekstov, ki so lahko zelo kratki (npr. tekstovna sporočila, iskalniki na internetu) ali zelo dolgi (npr. spletne strani brez omejitve prostora, digitalizirani arhivi). Temu so se morale prilagoditi tudi izobraževalne ustanove, ki v svoje učne ure prav tako vključujejo lekcije iz digitalne (bralne) pismenosti,« so zapisali v raziskavi, ki je torej ugotavljala tudi to, kako se 15-letniki znajdejo v digitalnem svetu.

Arhiv Svet24
Pismenost pa ni le osnovna človekova pravica, temveč tudi temelj za učenje in orodje za osebnostno rast.


Kaj je pismenost?
Bralna pismenost pomeni, da človek prebrano razume, izlušči bistvo, ovrednoti tekst, ga zna povzeti, o njem kritično razglabljati, ga uporabiti za dosego določenih ciljev, si z njim poveča znanje in si pomaga pri vključevanju v družbo. Matematična in naravoslovna pismenost pa pomenita, da učenci osvojeno teoretično znanje tudi razumejo, ga povezujejo, ovrednotijo in ga predvsem znajo uporabljati v praksi. Pismenost se torej v prvi vrsti nanaša na to, da znajo učenci pridobljeno znanje uporabiti, kadar ga potrebujejo, ga vnašajo in povezujejo z novimi okoliščinami in si z njim pomagajo v novih situacijah.
Poleg tega so morali učenci izpolniti tudi vprašalnike, s katerim so ugotavljali, kako spretni so z računalniki, kako zadovoljni so z življenjem, šolskim sistemom in učitelji ter kako angažirani so (po njihovem mnenju) njihovi starši.

Pixabay
Katera bo beseda leta 2019?


Raziskava je zajela 79 držav vsega sveta, med njimi vse države OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, katere članica je tudi Slovenija), v njej je sodelovalo okoli 600 tisoč 15-letnikov – tudi 6401 slovenski iz 350 različnih šol. Zakaj ravno ta starost? Zato, ker je to populacija, ki je (oz. naj bi) v izobraževalnih ustanovah že dobila osnovno znanje (pri nas so to načeloma učenci, ki končujejo ali so ravnokar končali osnovno šolo), in ker so to najstniki, ki se srečujejo z odločitvijo, ali bodo nadaljevali šolanje ali se zaposlili.

Pixabay
Kakšna je odgovornost uradnikov?


Kako uspešni so naši otroci?
Slovenski 15-letniki so se v raziskavi kar dobro izkazali, saj so se na vseh treh področjih uvrstili malo nad povprečje držav OECD-ja. Za ponazoritev: pri bralni pismenosti so dosegli 495 točk, povprečje OECD-ja je 487 točk, najvišje so se uvrstili kitajski otroci, ki so dosegli 555 točk, najslabši pa so bili Filipinci s 340 točkami. Pri matematiki je povprečje OECD-ja 489 točk, slovenski učenci so jih dobili 509, najbolje je uvrščena Kitajska (591), najslabše pa mladostniki iz Dominikanske republike (325). In še naravoslovje: 507 točk so zbrali slovenski 15-letniki, povprečje je 489 točk, najboljši so bili Kitajci (590), najslabši pa tisti iz Dominikanske republike (336). Od evropskih držav so se najbolje izkazali Estonci, Finci in Irci.
Čeprav so rezultati naših 15-letnikov splošno gledano dobri, so se v primerjavi s prejšnjo raziskavo leta 2015 poslabšali, torej se je pismenost malo zmanjšala (leta 2015 so pri branju dosegli 505 točk, pri matematiki 510, pri naravoslovju pa 513). Kar se matematike tiče, pismenost vsa leta raziskave ostaja nekako na isti ravni, pri naravoslovju se rahlo zmanjšuje (leta 2006 so na primer dosegli 519 točk), pri bralni pismenosti pa so spremembe skokovite: leta 2006 so dobili 494 točk, leta 2012 le 481, leta 2016 pa, kot že omenjeno, 505 točk).

Pixabay
pisanje z roko, teden pisanja z roko

Drugi rezultati
Morda bi nas moralo bolj skrbeti naslednje: glede na raziskavo PISA 2018 je bilo kar 21 % slovenskih 15-letnikov nekajkrat na mesec tarča medvrstniškega nasilja – čeprav jih hkrati kar 86 % meni, da bi morali pomagati tistim, ki se sami ne morejo braniti. 13 % učencev pravi, da se v šoli počuti osamljeno.
64 % slovenskih 15-letnikov je s svojim življenjem nasploh zadovoljnih, večina se jih počuti srečne, a se jih 5 % ves čas počuti žalostno, torej depresivno.

 Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 4, 24.1.2020

Estrada

PR_nedaUkraden
Aktualove zvezde

Neda Ukraden pri vas doma

vid-valic, veseljak, janja-ulaga, nejc-drobnic, jutranja-budnica
Jutranja budnica na Veseljaku

Vid Valič: 'Ženska in moška pamet sta kot jin in jang'

Vojko Korošec isff , Franko Ascani predsednik Ficts  , Andrej Vodušek Radio1
Izjemen uspeh

Film Dežela junakov prejel medaljo in častno omembo na filmskem festivalu v Milanu

Anne Hathaway
Ameriški igralki

V novem Nolanovem filmu naj bi zaigrali tudi Anne Hathaway in Zendaya

blaž-geč-zvita-feltna-1
Publika jim daje energijo

Video: Za fante iz skupine Zvita feltna je vse leto Martinovo

best-fm-stozice
2. rojstni dan BEST FM

10 tisoč obiskovalcev v Stožicah uživalo v balkanskih ritmih

Zanimivosti

_DSC5241
Zanimivosti

Huawei predstavil nove pametne ure in pojasnil pomen zabeleženih podatkov

20241028_100059_100551
Zanimivosti

Kaj je tako posebnega pri Huawei napravah, da Ciril Komotar ne more brez njih?

gus
3400 kilometrov v napačno smer

Kraljevi pingvin Gus močno zataval s svoje domovine na Antarktiki

rep46-2024_naslovka
Zanimivosti

Vrtljiva vrata Anžeta Logarja: Nazaj v naročje k Janezu Janši

spanje
Različne zahteve glede na starost

Koliko spanca potrebujete glede na vašo starost?

lesena žaluzija
Skriti kotički

Prah, ujet v radiator, se s toplim zrakom širi okrog