NZS bo že januarja začela opozarjati na stoletnico, saj bodo izdali spominski kovanec, februarja pa v sodelovanju s Pošto Slovenije še poštno znamko. Krovna zveza bo med aprilom in avgustom izvedla več tako imenovanih »road showov« pod imenom Nogomet za vse, pri katerih bodo sodelovale Medobčinske nogometne zveze.
Del praznovanja častitljive obletnice bosta predstavljali predstavitev novega dresa, ki bo na sporedu marca, ter ena izmed junijskih prijateljskih tekem slovenske članske reprezentance, in sicer proti eni najmočnejših ekip v Evropi (ime sicer še ni znano).
Leto 2020 bo končala s tradicionalnim prednovoletnim sprejemom in volilno skupščino, saj se takrat izteče mandat predsedniku Radenku Mijatoviću in drugim vodilnim na NZS, ki je svojo predhodnico dobila pred sto leti.
Nogomet je prišel k nam z Dunaja!
Nogomet v Sloveniji je sicer še malce starejši, v naše kraje je prišel z Dunaja. Beseda nogomet oziroma »football«, ki je bil sprva večinoma dejavnost dijakov na travnikih ob šolah, se je pri nas pojavila v začetku 20. stoletja.
Stanko Bloudek
Prve nogometne čevlje in usnjeno žogo je leta 1909 iz Prage prinesel Stanko Bloudek. Če je bil razvoj nogometa pred in med prvo svetovno vojno precej sramežljiv, se je odločneje zagnal po vojni, ko je začelo rasti število klubov, kar je privedlo do ustanovitve zveze.
Ljubljanska nogometna podzveza
Takratna predhodnica NZS je bila tako imenovana Ljubljanska nogometna podzveza (LNP), ki je bila del jugoslovanske zveze. Ustanovili so jo 23. aprila 1920. Za njenim rojstvom je stalo sedem klubov. Ljubljanska sta bila le Ilirija in Slovan, medtem ko so bili kar štirje mariborski (Rapid, Hertha, Rote Elf in 1. SSK Maribor), en pa celjski (Cillier SV). Tako so ob 90-letnici pojasnili pri NZS oziroma v publikaciji, ki je takrat izšla.
Podzveza je kot prva krovna nogometna organizacija tako priznana kot prva prednica NZS, na njeni ustanovni skupščini pa je prvi predsednik postal Anton Jug. Po drugi svetovni vojni so 29. maja 1948 ustanovili oziroma obnovili Nogometno zvezo Slovenije, ki pa svoje reprezentance pravzaprav ni imela vse do 80. let prejšnjega stoletja.
Če je bil prvi zvezdnik zgodnjega obdobja slovenskega nogometa Stanko Tavčar, so se pozneje uveljavili še nekateri nogometaši, med njimi Branko Oblak, Danilo Popivoda, Marko Elsner in Srečko Katanec, ki so svoje znanje kazali tudi v dresu jugoslovanske vrste.
Predvsem slednji je bil dejaven tudi v obdobju, ko je NZS dobila današnjo obliko. Poleti leta 1991 se je Slovenija odcepila od Jugoslavije, kar je pomenilo tudi prelomnico za slovenski nogomet. Štiri dni po osamosvojitvi Slovenije je NZS, ki jo je od leta 1989 – takrat še kot eno republiških zvez – vodil Rudi Zavrl, prekinila vse stike s krovno jugoslovansko zvezo in začela slovensko nogometno ligo. Slovenija je takrat dobila tudi samostojno reprezentanco.
Svetovna prvenstva
Ta je nato opozorila nase z za mnoge nepričakovanimi uspehi, in sicer z uvrstitvami na evropsko prvenstvo leta 2000 ter svetovni prvenstvi v letih 2002 in 2010. Pri prvih dveh uspehih je bil predsednik zveze še Zavrl, ki jo je vodil do leta 2009, takrat pa je žezlo prevzel Ivan Simič in člansko vrsto popeljal na svetovno prvenstvo v Južnoafriško republiko.
Simičev mandat bi moral trajati do leta 2013, toda 17. novembra 2010 je po številnih nesporazumih s Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa in člani slovenske reprezentance s pisno izjavo odstopil z mesta predsednika NZS.
Aleksander Čeferin
Nasledil ga je zdajšnji predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin, čigar eden glavnih dosežkov v času predsedovanja (2011–2016) je bila izgradnja nacionalnega nogometnega središča na Brdu pri Kranju. Ta zdaj služi kot osrednje središče za priprave reprezentanc in sedež NZS.
Radenko Mijatović
Čeferina je leta 2016 na čelu NZS zamenjal zdajšnji predsednik Radenko Mijatović. Ta še čaka na podobne uspehe, kot so bili tisti v času Zavrla in Simiča.
Objavljeno v reviji Vklop/Stop spored št. 1, 3.1.2020
