Zakaj slovenska družba danes potrebuje znanost? Kaj se skriva za fenomenom sebkov in kam s (pre)velikimi hišami, ki so danes marsikomu prej breme kot ponos? Harmonika je danes še vedno marsikje obvezna spremljevalka nedeljskega kosila, a koliko je zares naša? Kakšna prihodnost se obeta tipično slovenski dvojini? Pa tudi, zakaj je dobro, da reke prestopijo bregove. Kako spijo žuželke? Katere skrivnosti so zapisane v kamninah na območju Geoparka Karavanke? Na ta in številna druga zanimiva vprašanja odgovarjajo slovenski dokumentarni filmi in serije, ki v začetku leta prihajajo na program TV Slovenija 1.
OGENJ ZNANOSTI
Je vloga znanstvenikov tudi ta, da ogenj znanosti prenesejo prihodnjim rodovom? Tudi o tem bodo govorili prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor IJS-ja, prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi IJS-ja, in dr. Kristina Žagar Soderžnik z Odseka za nanostrukturne materiale IJS-ja. Film ob 70. obletnici IJS-ja je pripravila scenaristka Katja Stamboldžioski. Ogenj znanosti bo na sporedu 1. januarja 2020.
DRUŽBENI FENOMENI
Izobraževalno-dokumentarna serija Družbeni fenomeni v ospredje postavlja družbene pojave in jih poskuša osvetliti. Na sporedu bosta dve novi oddaji: #Selfi o selfijih kot fenomenu mlajših in starejših ter krik novodobne nuje biti navzoč in viden bo na sporedu 8. januarja, druga oddaja (Pre)velike hiše, na sporedu 15. januarja, pa pripoveduje zgodbo številnih slovenskih družin, ki so v 70. in 80. letih gradile ogromne hiše, ki danes na žalost samevajo. Scenarij za obe oddaji je pripravila Nina Cijan.
IZGORELOST: PROGRAM ZA SAMOUNIČENJE
Delovno izčrpanost lahko doživi vsak od nas, medtem ko se izgorelost pojavi le pri ljudeh, ki v sebi nosijo nekatere tvegane osebnostne značilnosti. Raziskave kažejo, da približno tretjina ljudi v sebi nosi močno izraženo vsaj eno od štirih osebnostnih lastnosti, ki vodijo v izgorelost. Dokumentarni film Izgorelost: Program za samouničenje, ki bona sporedu 22. januarja, so pripravili scenaristka Anja Čuček, režiserka Ita Obersnu, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, montažer Marko Hočevar, za celostno podobo pa je skrbel Blaž Zajc.
TIPIČNO SLOVENSKO
Serija predstavlja različne posebnosti in značilnosti Slovenije in Slovencev nekoč in danes. Gre za svojevrsten dokument časa in prostora, vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, narodno in naravno bogastvo, dediščino, družbo, različne dosežke, na katere smo oziroma bi morali biti ponosni, po čem smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Prvi oddaji o kozolcih se v začetku prihodnjega leta pridružujeta dve novi, tipično slovenski temi – Harmonika (29. januar) in Dvojina (5. februar). Scenaristka obeh oddaj je Milica Prešeren.
BIOTOPI
Serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva nekatere življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline, v Izobraževalnem programu TV Slovenija pa nastaja že dobro desetletje, se vrača s tremi novimi epizodami: Biodiverziteta s Tomom Turkom (12. februar), ki nas pelje na morsko obalo in v podvodni svet Jadranskega morja, Biodiverziteta z Marjano Hönigsfeld Adamič (19. februar), ki vabi na Goričko, ob reko Savo in v pragozd, ter Biodiverziteta z Davorinom Tometom (26. februar), v kateri bo avtor razmišljal o velikih izumiranjih.
NARAVNI PARKI: GEOPARK KARAVANKE
Geopark Karavanke v Sloveniji obsega deželo Koroško od Uršlje gore in Pece do Olševe in grebena Košute. Pod njim se čez dolino Sel in čez visoki Ojstrc ali Obir, najvišji vrh geoparka, razširi na del Spodnje Koroške v Avstriji, na Podjunsko dolino vse do reke Drave in ob njej do Dravograda. Območje tega čezmejnega geoparka je veliko kar 1067 kvadratnih kilometrov, njegova osrednja privlačnost pa je izjemna geološka dediščina. Skrivnosti, zapisane v kamninah, spoznavamo po vsem geoparku – od preostalin ugaslih vulkanov, skozi rove bogatih rudnikov pod Peco in izjemnih kapniških jam v osrčju Obirja. Dokumentarna serija bo na sporedu v treh delih, in sicer 4., 11. in 18. marca.
