Šarec se sicer ni odločil za obrazložitev odstopa pred poslanci, tudi v obvestilu o odstopu, ki ga je poslal državnemu zboru, razlogov za svojo odločitev ni podal. Je pa v ponedeljek na novinarski konferenci pojasnil, da z zgolj 13 poslanci in brez večinske podpore v DZ ne more izpolniti pričakovanj ljudi.
Predsednik DZ Dejan Židan, ki se je na seji Šarcu zahvalil za opravljeno in mu zaželel vse najboljše pri nadaljnjem delu, bo zdaj o odstopu obvestil predsednika republike.
Predsednik republike Borut Pahor ima na voljo največ 30 dni, ko lahko predlaga mandatarja ali obvesti državni zbor, da se za to ni odločil.
Pahor že začel z neformalnimi pogovori
Pahor je sicer danes že začel neformalne pogovore o položaju, nastalem po odstopu Šarca. Med drugim se je pogovoril tako s Šarcem kot predsednikom DZ Dejanom Židanom, uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin pa bodo prihodnji teden, predvidoma od torka do četrtka, so navedli v predsednikovem uradu.
Mnenja strank o tem, ali so najboljša rešitev po odstopu Šarca predčasne volitve ali oblikovanje nove vlade, so različna, več bo znanega predvidoma že v tem tednu, ko bodo nekatere stranke razpravo o tem opravile na svojih organih. Šarec se je sicer tudi na današnjem pogovoru pri Pahorju zavzel za predčasne volitve, po drugi strani pa nekatere stranke pritrjujejo, da pogovori o poskusu oblikovanja nove koalicije v zakulisju že potekajo.
V času opravljanja tekočih poslov vlada in država normalno delujeta
Po mnenju vladne službe za zakonodajo, ki se je o tem izrekala že pri prejšnjih prekinitvah vladnih mandatov, to nikakor ne sme pomeniti, da redno delo vlade in ministrstev popolnoma zastane, pač pa je treba ravnati tako, da v času opravljanja tekočih poslov vlada in država povsem normalno delujeta. Bistvo omejitev je namreč v tem, da naj se vlada ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik ter se lotevala aktivnosti, ki bi lahko kakorkoli nakazovale na zlorabo oblasti.
Tako predlaganje novih zakonov ali bistveno poseganje v veljavne zakone nedvomno presega pojem opravljanja tekočih poslov, je opozorila vladna služba za zakonodajo. Novih predlogov zakonov tako vlada ne more sprejemati in posredovati v DZ. Nekoliko manj restriktivna ureditev pa po mnenju vladne službe velja za zakone, ki so potrebni za prilagoditev pravu EU. Glede predlogov zakonov, ki so že v parlamentarni proceduri, pa so v službi za zakonodajo v preteklosti že pojasnjevali, da vlada in ministri lahko predloge še vedno predstavljajo poslancem ter nanje vlagajo dopolnila.
Ob morebitni razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev pa bo nekoliko skrajšan tudi mandat delovanja DZ s polnimi pooblastili. Tako se poslanci od razpustitve parlamenta ne bi mogli več sestajati na rednih sejah, lahko pa skličejo izredne.
Volitve legitimne?
Če bo prišlo do predčasnih volitev, bodo te sicer potekale v skladu z aktualno zakonodajo, tudi po določbah o določitvi volilnih enot in okrajev, za katere je ustavno sodišče ugotovilo, da so neustavne. A je Židan po današnjem srečanju s Pahorjem dejal, da oba ugotavljata, da bi bile ne glede na to predčasne volitve legitimne in legalne. Takšno je tudi stališče ustavnega pravnika Cirila Ribičiča, saj dveletni rok, ki ga je ustavno sodišče določilo zakonodajalcu za odpravo neustavnosti, še ni potekel.
"Igro vodi Janša"
Pri vprašanju volitev ali nove koalicije po oceni predsednika SD Dejana Židana igro trenutno vodi prvak SDS Janez Janša, ker da se je tako odločil Marjan Šarec, ki mu je z odstopom s premierske funkcije predal štafeto.
Oblikovanje nove večine v tem sklicu DZ je po Židanovih besedah povsem odvisno od Janše. "Če se bodo odločili, da so njim v interesu predčasne volitve, jih bomo imeli, če se bodo odločili, da jim je v interesu prevzeti vlado, jo bodo prevzeli," je pojasnil.
Židan je v današnji izjavi ocenil, da je vlada padla zato, ker so začeli odstopati ministri iz kvote LMŠ. Po njegovih besedah je kakršno koli drugačno iskanje odgovornosti nepotrebno, pač pa naj bo to poduk za prihodnje vlade, kako ne smejo delovati.
Jurša: Po sodelovanju s SDS smo bili relativno zelo uspešni na volitvah
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je v izjavi v DZ pojasnil, da vabila na pogovore o sodelovanju v morebitni novi koaliciji še ni prejel, a bodo v pogovorih sodelovali. Jurša je še spomnil, da je DeSUS s SDS sodelovala že dvakrat in bila zatem relativno zelo uspešna na volitvah. Načelno stališče stranke je, da so bolj za predčasne volitve, a po njegovih trditvah ne bodo nasprotovali pogovorom o novi koaliciji. "Jaz točno vem, kaj bi, a v tem trenutku še ne bom odgovoril," je povedal Jurša.
Vabila na pogovore Jurša še nima, verjetno jih bo po njegovem mnenju prva prejela predsednica stranke Aleksandra Pivec. Na hodnikih se sicer o tem pogovarjajo, je pritrdil in tudi spomnil, da so bili parlamentarni hodniki v preteklosti, ko se je kaj takega dogajalo, vedno živahni. A to so po njegovih navedbah razmišljanja posameznikov ali manjših skupin.
Po njegovih navedbah je imela poslanska skupna DeSUS, ki dela na tem, da se utrdi, danes pomemben sestanek. Kot ocenjuje, do prestopov poslancev DeSUS ne bo prišlo.
Levica pripravljena na volitve
Predsednik SMC Zdravko Počivalšek pa je danes v izjavi ob robu sejma Alpe-Adria dejal, da je za kakšne formalne pogovore še prezgodaj, hkrati pa poudaril, da se bodo v SMC enotno odločili za tisto, kar bo najboljše za Slovenijo. S tem je odgovoril na namige v javnosti, da poslanska skupina SMC ni enotna.
Kot možno partnerico v potencialni koaliciji se omenja tudi NSi, kjer so sicer v ponedeljek že ustanovili volilni štab in začeli postopke evidentiranja kandidatov za volitve. A so odprti za pogovore in kot je v torek pojasnil vodja poslanske skupine Jožef Horvat, je odločitev izvršilnega odbora vezana na trenutne okoliščine, ki pa se lahko spreminjajo.
Prvak SNS Zmago Jelinčič je v današnji izjavi ob robu seje DZ na vprašanje, ali morda sodeluje v pogovorih za oblikovanje potencialne koalicije, odgovoril, da je za to še čas oz. bodo o tem govorili prihodnji teden.
Kot največja stranka pa ima ključno vlogo SDS, ki bo o nadaljnjih korakih razpravljala predvidoma na četrtkovem izvršilnem odboru.
Predsednik SD Dejan Židan je sicer danes ocenil, da lahko glasovanje o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja pokaže na nastajanje nove koalicije. Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec pa je v izjavi ob robu seje menil, da je bilo današnje glasovanje pokazatelj načelnosti strank, ne pa obrisov novih koalicij. Po njegovih ocenah v ozadju tečejo določena dogovarjanja predvsem tistih strank, ki na naslednjih volitvah zelo verjetno ne bi dosegle ustreznega rezultata ali ne bi prestopile parlamentarnega praga oz. tistih, ki se bojijo, da bi z volitvami izgubile osebne in strankarske interese.
Kot je dejal, je Levica pripravljena na volitve, da se tudi razčisti politični prostor in naredi podlago, kjer bo bistveno lažje upravljati z državo.
