Predstavljamo zgodbo uspešnega glasbenika, ki je pred 28 leti pustil za sabo uspešno kariero pevca in instrumentalista, ki so ga poznali in oboževali po vsej Jugoslaviji.
S selitvijo čez lužo se mu je življenje obrnilo na glavo, a je tudi tam poiskal pot do glasbe, ustvarjal in požel uspehe, tudi na drugih področjih. Vseeno ga je želja po glasbeni karieri, kot jo je doživljal v domovini, privedla do odločitve, da se vrne in morda poskusi znova. Božidar Wolfland Wolf se je pred 28 leti odselil v Cleveland in kasneje na Florido ter na stran potisnil zelo uspešno glasbeno kariero. Kljub uspešnemu delu prek luže ga zdaj že nekaj časa videvamo v Sloveniji. »Ko sem prišel v Ameriko, sem se najprej eno leto ukvarjal z imigracijo, saj ni preprosto pridobiti dokumentov. Najtežje pa je, če ne poznaš nikogar. Sam sem imel res srečo, saj sem bil v Ameriki že prej in sem spoznal veliko ljudi, s katerimi smo postali prijatelji. Imel sem sicer tudi veliko težav pri pridobivanju delovnega vizuma, podpora slovenske države pri teh zadevah je bila v 80. letih premajhna. Ljudje so bili slabo obveščeni o razmerah v Sloveniji, mnogi so mislili, da je tu še vedno vojna. Čeprav naj bi v Clevelandu, kjer sem živel, prebivalo največ slovenskih izseljencev v Ameriki, je bila organizacija veselic in prireditev slaba, saj nam je močno primanjkovalo slovenske podpore.«
NOSTALGIJA ZA DOMOVINO
Kljub slabi podpori je Božidarju v Ameriki uspelo zgraditi uspešno kariero, tako glasbeno kot poslovno. »Amerika je odprta dežela. Hitro lahko narediš, kar želiš, če si le pripravljen v to vložiti veliko volje in časa. Jaz sem se vedno ukvarjal z glasbo, veliko sem snemal in produciral. Ukvarjal sem se tudi z moderno krščansko glasbo, ki je sicer zelo zahtevna, a jo posluša veliko ljudi. Dobro smo živeli, vendar je tam res treba opravljati dve službi, da lahko normalno živiš, zato sva oba z ženo veliko delala.« Čeprav je bilo življenje v Ameriki lepo, je Božidar ves čas razmišljal o domovini. »Še posebej zadnja leta, ko sem se bližal upokojitvi, sem vse več razmišljal o Sloveniji. Znova sem poskušal najti sebe, saj z leti življenja v tujini izgubiš občutek in kontakte ljudi iz Slovenije. Nostalgija za domovino je bila torej iz leta v leto večja, zato sem se letos odločil, da se vrnem domov.«