Kdaj pobiramo?
Navodila gospe Marie Thun so, da je tisto, kar potrebujemo za kuhanje, najbolje prinesti neposredno z vrta. Pri tistem, kar je za hrambo, bodi dan za spravilo praviloma tipični dan za rastlino. So pa izjeme! Poglejmo: korenovke kot krompir, korenje, rdečo peso ali čebulo spravljamo na dan za korenino. Če je to v času, ko je Luna pred ozvezdjem Device, bo še bolje. Pri pobiranju paradižnika, kumaric ali stročjega fižola za vlaganje se držimo dneva za plod, saj to matično rastlino spodbudi k oblikovanju novih plodov.
Raziskave gospe Thun so pokazale, da imajo dnevi za list v sebi vedno nekakšno nagnjenost k vodenemu, tudi razkroju in gnitju. Listnatih rastlin, kot sta zelje in cvetača, za hrambo zato ne spravljamo na dan za list, temveč na dan za cvet. Na dan za cvet naj bi vedno v dopoldanskem času nabirali cvetje, liste in stebla zdravilnih rastlin, pri predelavi korenin zdravilnih rastlin pa je seveda boljši dan za korenino, navadno v jesenskem času, ko se življenje rastlin umika v zemljo. Če se teh navodil držimo, krompir in čebula npr. dalj časa ne bosta kalila, zelje v hrambi ne bo gnilo.
Za hrambo potrebujemo seveda primerno hladno in dovolj vlažno klet. Če je nimamo, si pomagamo z zasipnicami. Zelenjava se v njih odlično drži. Voluhar pa naše zdrave pridelke hitro odkrije in poskrbeti moramo za zaščito, na primer z mrežo. Gospa Thun je glede zelja in cvetače povedala, da ima zelo dobre izkušnje z zasipanjem v sveže odorano brazdo. Na tanek sloj slame položi glave in spet z brazdo vse zaorje. Odlična je hramba tudi, če celo rastlino izruvamo, korenino obvijemo v papir in zelje tako obesimo za korenino v hladen prostor.
Dr. Rudolf Steiner, filozof in znanstvenik, genius prihodnosti, je v predavanjih leta 1924 utemeljil prvo in najodličnejšo metodo pridelovanja zdrave hrane – biodinamiko. V tistem času so začeli uporabljati mineralna gnojila in Steiner je opozoril, da bo tako kmetovanje vse živo pripeljalo v degeneracijo in bo vse živo odmrlo. V veliki meri se je ta napoved uresničila. Je še čas, da prisluhnemo Steinerju?
Ne pozabimo na seme!
Najpozneje pri spravilu razmišljamo o semenih za naslednje leto. Če smo sejali ekološko, dobro seme, smo ga sami pravzaprav tudi že pridelali, le shraniti ga moramo prav. Seme dobrega paradižnika, kumaric, bučk ali paprike iz plodu samo poberete. Da glivice ne bodo semenu škodovale, seme očistimo kambija, ki se semena še drži. Če ne gre drugače, semena namočite v kozarcu vode, ki jo tri dni zapored zjutraj in zvečer premešajte in po potrebi zamenjajte. Potem semena sperite in osušite ter shranite v kozarcu na hladnem in suhem mestu. Zelo preprosto. Drugače, toda tudi preprosto, gre s solato, redkvicami, zaradi oblikovanja semena šele drugo leto, pa malo teže pri korenju rdeči pesi, zelju …
Poskrbimo za prazne gredice in kompost
Gredice praznimo, ker ni nič slabšega kot to, da je zemlja gola in nezaščitena, in jo prebrskamo in zasejemo z zelenim gnojenjem. To bo zemljo obogatilo. Debela zastirka iz pokošene trave zemlji tudi zelo dobro dene. Pod njo zemlja ostane rahla in spomladi je skoraj ne bo treba obdelovati. Odmetavanja pokošene trave se moramo odvaditi. Kako prav nam pride! Kdor je član enega od društev Ajda bo seveda svoj vrt nato spet škropil s preparatom iz kravjaka Marie Thun. Prinaša več zdravja, krepi mikroorganizme, povečuje pridelke in zmanjšuje pritisk škodljivcev.
Ker naj bi do konca oktobra na prazne vrtove potrosili tudi kompost, si ga zdaj dobro oglejmo. Smo skrbeli za dovolj vlage in zraka? Morda ga še enkrat premešamo. Sicer pa: iz napak se učimo. Ne bojmo se jih! Samooskrba v Sloveniji je le 60-odstotna, presežkov v tujini pa je tudi iz leta v leto manj. Vse kaže na to, da se moramo samooskrbe naučiti brez odlašanja in to čim prej.
