Kar nekaj naših nekdanjih miss je še vedno prepoznavnih – Miša Novak, Metka Albreht, Rebeka Dremelj, Iris Mulej, Alenka Vindiš, Sanja Grohar, Živa Vadnov, recimo. Izbrank in izborov zadnjih let pa v poplavi družbenih omrežij in resničnostnih šovov skoraj ne opazimo več. Kam je izginil ves nekdanji blišč in zakaj je tako, smo povprašali Zdravka Geržino iz agencije Geržina Videoton, ki je izbor organiziral, ko je ta še nekaj veljal.
Pred dvanajstimi leti ste vrnili licenco za organizacijo izbora miss Slovenije za miss sveta. Nekdaj je bilo ogromno zanimanja tako za lokalna izbiranja kot potem za zaključno slovensko in svetovno prireditev. Danes pa vse to kar nekako spolzi mimo nas, zakaj?
Vse slovenske miss:
1990 Vesna Musić
1991 Teja Skarza
1992 Nataša Abram
1993 Metka Albreht
1994 Janja Zupan
1995 Teja Boškin
1996 Alenka Vindiš
1997 Maja Šimec
1998 Miša Novak
1999 Neda Gačnik
2000 Maša Merc
2001 Rebeka Dremelj
2002 Nataša Krajnc
2003 Tina Zajc
2004 Živa Vadnov
2005 Sanja Grohar
2006 Iris Mulej
2007 in 2008 Tadeja Ternar
2009 Tina Petelin
2010 Sandra Adam
2011 Lana Mahnič Jekoš
2012 Nives Orešnik
2013 Maja Cotič
2014 Julija Bizjak
2015 Mateja Kociper
2016 Maja Taradi
2017 Maja Zupan
2018 Lara Kalanj
Koncept izbora miss Slovenije za miss sveta je bila organizacija čim več modno-zabavnih javnih prireditev v povezavi z močnimi mediji: televizijo, dnevnim časopisom ter tednikom, ki so pokrivali modno sceno, zabavo, glasbo; bili so glavni partnerji. K sodelovanju smo povabili nekaj priznanih stilistk, te so skrbele za izbrana oblačila, obutev in drugo opremo na polfinalnem in finalnem izboru. Pozimi in spomladi je bilo po Sloveniji od pet do šest izborov, poleti sta sledila dva polfinalna, na koncu pa v jeseni veliki finale v prestižni dvorani (Cankarjev dom, Gospodarsko razstavišče …). Vse smo popestrili s popularnim glasbenim programom, poskrbeli za lepe nagrade – recimo osebni avto v trajno last, zmagovalko pa poslali na svetovni izbor. Vse to je trajalo deset mesecev. Dekleta, ki so se prijavila na izbor in se včasih izpostavila tudi kakšnim negativnim komentarjem, smo še posebej spoštovali. Bistvena pa sta bila profesionalna organizacija ter dober in pošten odnos z mediji. Občutek imam, da je danes prav ta preslab in da se po izboru z zmagovalko skoraj nič ne dogaja.
Bili ste zelo prepoznaven organizator, zakaj ste nehali?
Po letu 2000 se je pri nas vse bolj pojavljala gospodarska kriza. Še posebej je prizadela tekstilno in obutveno industrijo; nekaj teh podjetij je propadlo, druga pa so delala z minusom. Tako smo vse težje našli opremljevalce ter sponzorje, in ker nismo mogli več organizirati izbora na takšni ravni, kot smo je bili vsi navajeni, smo se po šestnajstih letih odločili vrniti licenco organizatorjem svetovnega izbora. Danes organiziramo glasbene festivale in produkcije glasbenih TV oddaj, kar je bila vedno naša osnovna dejavnost.
Kar nekaj nekdanjih misic je svoje naslove dobro unovčilo tako v poslu, na zabavni sceni in na področju dobrodelnosti, medtem ko misic zadnjih let ne poznamo dobro. Kako to?
Bistvo izbora je, da se po kronanju še vedno nekaj dogaja. Z revijo smo organizirali zelo odmeven izbor oblek, ki jih je aktualna miss nosila na svetovnem izboru in na raznih prireditvah po njem. Na njem so sodelovali priznani in še neuveljavljeni modni kreatorji. Zmagovalka lepotnega izbora je sodelovala na modnih revijah ter drugih komercialnih in dobrodelnih prireditvah. Kot prireditvena in glasbena agencija smo zmagovalkam pomagali pri uresničevanju njihovih poslovnih želja – glasbene, manekenske, voditeljske kariere … Ves čas smo medije obveščali, kaj se z miss dogaja, in s tem smo promovirali tudi celoten izbor.
Kako pa je z izbori za miss drugje v svetu?
Izbor miss sveta, na katerem so sodelovale slovenske izbranke, je daleč največji lepotni izbor. Na njem so tekmovale predstavnice iz 100 do 115 držav. Rekordna je bila tudi gledanost – samo nogometno svetovno prvenstvo se je lahko kosalo z izborom za miss sveta. Na začetku ni bilo lahko promovirati naše predstavnice, ker smo morali najprej predstaviti našo državo, ki je bila po osamosvojitvi čista novinka. Zato smo miss založili s turističnimi prospekti za medije, s spominki za sotekmovalke in z umetniškimi deli za dobrodelne prireditve. Ni bilo lahko, a prepričani smo, da nam je uspelo. Vztrajali smo 16 let, pa čeprav je včasih priletelo kakšno poleno iz ljubljanske smeri, ker je nekatere pač motilo, da organizatorji prihajajo iz Maribora. Moram pa reči, da se je v vseh teh letih način organiziranja prireditev precej spremenil. Globalizacija tehnike, medijev in družbenih omrežij prodira tudi na lepotne izbore – predvsem način organizacije zabave na televiziji. V zadnjih letih so v ospredju resničnostni šovi, za katere je med gledalci veliko zanimanje. Tudi na POP TV, ki je bil naš glavni medijski in organizacijski partner, so nam predlagali obliko lepotnega izbora kot neke vrste resničnosti šov. Po posvetu z lastniki licence, družino Morley, se za to obliko nismo odločili. Podobno je bilo pri večini nacionalnih izborov po vsem svetu. Ostaja klasična oblika prireditve s tremi ali štirimi izhodi deklet ter glasbenimi točkami, vse skupaj je popestreno s svetlobnimi učinki. Vsekakor pa bo potrebno nekaj sprememb v konceptu prireditve – precej držav se je denimo odločilo, da ni več izhoda v kopalkah, večji pomen dajejo razgovorom z žirijo, kar pa je prineslo nekoliko manjšo gledanost.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
