Iranski predsednik Hasan Rohani je sredi tega tedna napovedal, da bo Iran od danes neomejeno bogatil uran, v soboto pa so iz Teherana sporočili namero bogatenja urana do pet odstotkov v miroljubne aktivnosti.
Iran je 8. maja letos razkril stopenjski načrt, v skladu s katerim se namerava tudi sam umakniti iz delov sporazuma, potem ko so to lani storile ZDA in ponovno uvedle sankcije.
Preostalim podpisnicam sporazuma - Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Kitajski in Rusiji - je Iran dal 60 dni časa, da začnejo izvajati svoje zaveze, predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč delovale v skladu z njimi, kljub obljubam, da ne bodo.
Iran dviguje stopnjo bogatenja urana nad zgornjo mejo 3,67 odstotka, ki je bila določena v mednarodnem jedrskem sporazumu iz leta 2015, je danes sporočil tiskovni predstavnik iranske vlade. Teheran je ob tem napovedal, da bo začel bogatiti uran nad to mejo "v nekaj urah".
Ob tem je Iran tudi napovedal, da bo vsakih 60 dni zmanjševal svoje obveznosti iz sporazuma, če ga preostale podpisnice ne bodo zaščitile pred sankcijami ZDA, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Upamo, da bomo našli rešitev, sicer bomo v 60 dneh začeli s tretjo fazo" odstopa od določil sporazuma, sklenjenega na Dunaju leta 2015, je dejal namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Aragči. Pri tem je kot eno glavnih vprašanj, ki jih je treba rešiti, izpostavil padec prodaje iranske nafte.
Današnja poteza pomeni drugo kršitev sporazuma s strani Irana, potem ko je Teheran v okviru prve faze odstopa od nekaterih določil jedrskega sporazuma v začetku tedna prvič presegel dogovorjeno zgornjo mejo 300 kilogramov zalog do 3,67 odstotka obogatenega urana. Dodatno neomejeno bogatenje urana naj bi po mnenju opazovalcev dejansko pomenilo konec jedrskega sporazuma.
Aragči je sicer poudaril, da si Iran še vedno prizadeva rešiti sporazum, pri tem pa je evropske države obtožil, da niso izpolnile svojih obveznosti.