O mišji mrzlici spomladi več govorimo, ker se po navadi pojavlja prav v tem času. Ljudje se namreč zdaj več zadržujemo v naravi oziroma opravljamo dela na polju in v gozdu ter generalno čistimo, pri čemer se lahko okužimo.
Tveganje za okužbo je največje, če smo pri svojem delu pogosto v stiku z majhnimi glodavci in njihovimi iztrebki, bodisi poklicno (gozdni delavci, lovci, kmetje) bodisipri rekreaciji in priložnostnih opravilih. Pogosto pride do okužbe tudi pri čiščenju ali pospravljanju prostorov (kleti, podstrešja), ki so bili dolgo zaprti in nenaseljeni.
Za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo, naj v domačem okolju poskrbimo za preprečitev dostopa glodavcev v hišo, za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne bi privabljali miši in drugih glodavcev, ter naj se živila in pijača hranijo v zaprtih posodah. Prav tako je treba redno izvajati deratizacijo, o kateri pa se je pametno prej dobro poučiti, da bo karseda učinkovita in seveda varna za človeka. Uporabne informacije v zvezi s tem najdete tudi na spletnih straneh NIJZ.
Vdihavanje virusov
Hemoragično mrzlico z renalnim sindromom ali mišjo mrzlico sicer povzročajo hantavirusi. Od okužbe do znakov bolezni po navadi minejo od dva do štirje tedni ali pa tudi od nekaj dni do dveh mesecev, na svoji spletni strani razlaga NIJZ. Ljudje smo, kot pojasnjujejo nadalje, sicer naključni gostitelji virusa: »Predpostavlja se, da se bolezen z glodavca na človeka prenese prek vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev (seč, iztrebki, slina). Z njimi se okužijo hrana, voda in okolje.«
Bodite torej pozorni, če imate bolezenske znake, kot so: nekaj dni prisotna visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, hude bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. »Pojavijo se tudi bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic,« opisujejo.
Kaj pa, ko se zaplete …
Povedo, da obstajajo tudi težji primeri poteka bolezni, ki se izkazujejo s po nekaj dnevi visoke vročine, po kateri nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. »Bolnik takrat postane nemiren, doživlja motnje zavesti, krče, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, ko prevladujejo znaki odpovedi ledvic, pojavi se tudi nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost je sicer od 5- do 15-odstotna,« pojasnjuje NIJZ.
Koliko je obolelih
NIJZ je na svoji spletni strani objavil tudi informacijo, da je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani minuli teden laboratorijsko potrdil in epidemiološki službi prijavil 24 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom. »Oboleli sta dve ženski in 22 moških. Ti prihajajo z že znanih žarišč mišje mrzlice, in sicer: enajst jih je iz jugovzhodne Slovenije, osem iz podravske regije ter po eden iz koroške, pomurske, gorenjske in primorsko-notranjske regije. Vsi bolniki so bili hospitalizirani, umrl ni nihče,« so napisali.
