Joga je svojo pot začela kot starodavna indijska praksa, katere namen je bil, da med seboj poveže srce in dušo ter osebi tako pomaga priti do dokončnega razsvetljenja.
Joga je starodavna indijska duhovna praksa, pri kateri prek raznih telesnih položajev (asan), dihalnih tehnik in meditacije dosežemo telesno in duševno uravnoteženost in posledično razsvetljenje. Nekateri nanjo gledajo kot na prakso asan, drugi kot na meditacijo, spet tretji kot na način sproščanja in posledično izboljšanja telesa.
Zgodovina joge
Joga naj bi bila stara vsaj pet tisoč let. O konkretni zgodovini je morda malce težje govoriti, saj je veliko nejasnosti glede načina prenosa. Prvotno se je prenašala od ust do ust, prek odnosa učitelj–učenec, ohranjena kot velika skrivnost.
Prvič se je beseda joga pojavila v Rigvedi, starodavni indijski sveti zbirki hvalnic. Predklasična joga je bila nekakšna zmes različnih idej, prepričanj in tehnik, ki so se med seboj večkrat izpodbijali ter so bili kot praksa tako potrebni večje sistematičnosti. To je dobila v času klasike, kjer je nastala raja joga.
Nekaj stoletij pozneje so ustvarili sistem praks, ki naj bi pomladile človeško telo in podaljšale življenjsko dobo. Zavrnili so nauke klasične joge in tako fizično telo sprejeli kot potrebno orodje za doseganje razsvetljenja.
Danes obstaja že nešteto različic joge, a mnoge med njimi gredo precej dlje od njene izvirnosti, kot na primer joga z alkoholnimi pijačami. Treba je dobro raziskati, kaj je sploh ponujeno, in pri tem izhajati iz sebe in lastnih želja.
Bistvo joge
Joga je vsekakor najbolj znana po asanah ali telesnih položajih, a to ni njeno bistvo. Namen joge je, da prek asane fizično telo pripravi na globlje popotovanje, poglobljeno urjenje joge, katerega končni cilj je razsvetljeno življenje.
Medtem ko torej obstaja nešteto različic, sta dve, ki med njimi vseeno prevladujeta in vam ju predstavljamo v nadaljevanju – raja in hatha joga.
Raja joga
Raja joga je pot samodiscipline in prakse, prek katere jogi postane samozavesten, neodvisen in neustrašen. Glede na to, da sama beseda raja pomeni kralj, bi jo lahko poimenovali kar kraljevska joga oziroma kraljevska znanost, kraljevska pot. Je ena prvih oblik joge in tako bi jo lahko uvrstili med ene najbolj avtentičnih. Izhaja iz prepričanja, da imamo kot individuumi polno umskega in psihičnega bogastva, ki neizkoriščeno leži znotraj nas in čaka, da se ga zavemo, ga uporabimo. Patanjali, ki ga mnogi imenujejo kar oče omenjene oblike, je na podlagi študije starodavne joge spisal osemstopenjski načrt, ki nam pomaga obvladovati nemirni um in preiti v stanje višje zavesti.
Njen namen je, da nadzira razum in same miselne tokove. Razum je kot večno premikajoča se reka, polna skal. Uči nas, da je treba stopiti iz cikla nenehne sreče in se spoprijeti z bolečino ter trpljenjem, saj le tako lahko življenje razumemo v celoti. To dosežemo tako, da umirimo valove miselne reke in ustvarimo jezero, katerega gladina razkrije našo pravo naravo, našo pravo srečo in mir.
Praksa raja joge je v resnici redna introspekcija, prek katere spoznamo sami sebe. To ni praksa, ki bi jo lahko uporabljali le občasno, temveč jo moramo izvajati redno, saj le to v resnici prinaša prave in predvsem dolgoročne spremembe na bolje.
Hatha joga
Za hatha jogo bi lahko rekli, da je hči raja joge, saj je nastala nekoliko pozneje in je temeljila na njeni prilagoditvi. Govora je o zelo natančni znanosti, ki je sestavljena iz šestih shatkarm (shat = šest, karma = akcija) ali drugače rečeno šestih skupin čistilnih praks. Njen cilj je ustvariti harmonijo med dvema glavnima pranskima tokovoma, ido in pingalo, ter tako prek očiščenja fizičnega in duševnega telesa priti do ravnovesja. Izhaja iz petih pravil, ki vključujejo prakticiranje ustreznih asan (vaj), pravilno dihanje in sproščanje, vegetarijanstvo in meditacijo.
Poleg omenjenih dveh obstajajo še gjana joga (njeno bistvo je znanje), ki temelji na nenehnem učenju prek prebiranja vedskih spisov, poslušanja naukov Upanišad, upoštevanju teh naukov in meditiranje o njih, karma joga (joga razumevanja zakona vzroka in posledic; prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja, ne pa prelaganje krivde na druge), bhakti joga (ljubezen in predanost stvarstvu, skrb za vsa živa bitja in naravo, ljubezen in čaščenje boga) ter nekoliko bolj znane, kot so na primer vinyasa joga ali joga v gibanju (asane so med seboj prepletene, si sledijo kot v toku, koreografiji), kundalini joga (pri tej se uporablja gibanje, dih in umirjeno prepevanje manter) in mnoge druge.
Kaj morate vedeti o jogi, preden začnete?
Sam začetek spiritualnega potovanja prek joge je lahko sila magičen. Začnete se odpirati kot cvet, spoznavate lastno globino. Joga kot taka vam lahko pomaga ne le v sebi najti mir in srečo, ki jo tako dolgo iščete zunaj vas, temveč pomaga tudi vašemu telesu in posledično zdravju.
A kaj hitro se lahko izgubi motivacija, ko se pred nami pojavi fotografija jogista, ki izvaja napredne položaje ali asane, pri čemer stoji na rokah, glavi ali telo zavije kot žvečilni gumi. Hitro lahko sami sebe vidimo kot nesposobne, saj smo šele začetniki. Vsekakor je pomembno, da v prvi vrsti do same prakse pristopite odprtih misli in se zavedate, da joga ni namenjena mučenju, temveč pomiritvi. Vedno delate vse do meje, ki jo vaše telo lahko prenese.
1. Vsi smo enkrat začetniki
Vsi nekje začnemo in pomembno je, da se tega začetka ne sramujemo. Saj veste, praksa je tista, ki prinese napredek. Pomembno je, da ste pri izvajanju joge sproščeni. Verjemite, nihče vas ne obsoja, nihče se vam ne smeji ob padcu.
2. Ne primerjajte se z drugimi
Ni pomembno, kako dobro dela soseda Maja, saj lahko, da je Maja tam že dva meseca, vi pa šele prvi dan. Ne primerjajte se z drugimi, saj je vsako telo drugačno in vsako od »lastnika« zahteva svoje premike. Pomembno je, da prisluhnete svojemu. Nič ni narobe s tem, da pri drugih preverite, ali pravilno izvajate položaje (čeravno je za to tam učitelj), a nikar se ne primerjajte. Osredotočite se raje nase, na svoje dihanje in prisluhnite potrebam telesa.
3. Najpomembnejše je dihanje
Medtem ko morda menite, da so ravno položaji ali asane tiste, na katere se morate osredotočiti, je resnica ta, da to mesto zavzema dihanje. Če kakšne prane ne morete narediti, je tam dih, ki vam pri tem pomaga. Vdihnite in z izdihom svoje telo počasi potiskajte čez meje. Presenečeni boste, kako gibčni ste v resnici. Ves čas mora biti vaš dih umirjen, predvsem omogočen. Zakrknjeno telo ne bo začutilo umirjenosti. Če ne morete zadihati, vsekakor položaj ni pravi in ga morate malce omiliti.
4. Joga je 1 odstotek teorije in 99 odstotkov prakse
Dejstvo je, da joge nikakor ne boste usvojili le prek branja. Navsezadnje se je prvotno predajala prek govora. Treba je razviti podlogo za jogo in izvesti asane. Enako naredite tudi naslednji dan … in še dan pozneje. Vaja dela mojstra.
5. Vedno si vzemite čas za savasano
Mnogi zaradi preprostosti omenjenega položaja savasano (zaključni del joge) kar izpustijo. A to je velika napaka! Ne gre namreč le za končno poležavanje na podlogi, temveč za sproščanje telesa in navsezadnje tudi misli. Z namenom je tam, da se jo izvaja.
Zakaj joga?
Če še vedno niste prepričani, ali bi začeli ali ne, in vam manjka le še tisti zadnji razlog, vam jih v nadaljevanju podajamo kar deset.
1. Odpravlja stres.
2. Odpravlja občutek tesnobe.
3. Lahko izboljša zdravje srca.
4. Izboljša kakovost življenja.
5. Pomaga odpraviti depresijo.
6. Lahko zmanjša kronične bolečine.
7. Izboljša kakovost spanca.
8. Izboljša dihanje.
9. Lahko odpravi migrene.
10. Poveča moč in gibljivost.
Kot vidite, je joga vsekakor izjemno koristna in tako vredna, da jo preizkusite. Medtem ko je na spletu nešteto videov, ki vam pomagajo, je smiselno, da se za njih odločite pozneje, ko asane po svoje že razumete. Priporočljiv je tako obisk tečajev, skupnih vaj, kjer vam bo učitelj svetoval, kako katero od asan pravilno izvesti. Raziščite možnosti in najdite tisto, ki vam ustreza. Če vam morda prvi učitelj ne bo dal tega, kar ste pričakovali, ne obupajte. Le pravega morate najti.
