V mrzlih zimskih dneh ljubitelji vrtnarjenja kar malce žalostno pogledujemo skozi okno, medtem ko režemo zelenjavo, ki smo jo morali namesto s svoje gredice vzeti s trgovinskih polic. Pa ste ob tem že kdaj pomislili, da bi iz prav te zelenjave, ki jo režete v lonec, lahko vzgojili nove rastline? Malce v hecu in malce zares bi to lahko poimenovali kar reciklaža kuhinjskih ostankov. In to je čisto mogoče. Zato, da preženete vrtnarsko nostalgijo in se ob tem še malce pozabavate, vas izzivamo, da čim prej preizkusite tudi sami. Tukaj je nekaj naših predlogov.
Ingver
O ingverju pravijo, da magično prežene vsak prehlad, in čeprav ima morda za mnoge malce močen okus, je zelo priporočljivo, da ga vključimo v redno zimsko prehrano. Ker je bolj kot ne dodatek k jedem, ga porabimo malo in zagotovo se vam je že zgodilo, da je več kot polovica te zdravilne korenine obležala nekje na dnu hladilnika, se posušila ali se je na njej nabrala plesen. Namesto da nerabljen del konča na tako žalosten način, ga uporabite za recikliranje. Ko kupujete korenino, pazite, da izberete tako, ki ima čvrsto in močno kožo, na njej pa je vidnih tudi nekaj brstov. Konec, ki ostane, čez noč namočite v posodo s toplo vodo, nato pa ga položite v lonček, napolnjen z zemljo. Korenino zasujte z zemljo, a pri tem pazite, da brsti gledajo navzgor. Za uspešno rast položite lonček na okensko polico, pod katero je topel radiator. Rastlina namreč potrebuje toploto, veliko vode, ne sme pa biti neposredno na soncu. Novi poganjki se bodo pokazali približno tri tedne po sajenju, da bi rastlino lahko ponovno uporabili, pa je treba počakati dobre štiri mesece.
Paradižnik
Na srečo paradižnika na trgovinskih policah skoraj nikoli ne zmanjka. Ko boste tako naslednjič pripravljali paradižnikovo solato ali boste sočen plod rezali v salso, odstranite sredico s semeni, semena očistite »mesa« in jih dobro umijte, nato pa še temeljito posušite. Posadite jih v sadilne lončke, pri tem pa pazite, da uporabite primerno zemljo za sejance. Po sajenju zemljo nujno zalijte in lončke shranite v topel prostor. Ko je zemlja primerno topla, lahko sadike, ki zrastejo približno 20–30 cm, presadite na gredice. Paradižnik sicer lahko uspešno vzgajamo tudi v loncih na balkonu ali terasi, poskrbeti moramo le, da ima rastlina dovolj prostora in sončne svetlobe.
Paprika
Semena, ki jih izluščimo iz paprike, navadno uspešno vzklijejo, če jih le posadimo pravilno. Za sajenje vedno uporabimo kakovostno mešanico zemlje za sejanje, poskrbeti pa moramo tudi, da je lonček čim bolj izpostavljen neposredni sončni svetlobi. V toplejših delih leta lahko semena sejemo neposredno na gredice. Pridelek lahko pričakujemo približno tri mesece po sejanju.
Česen
Česen je za vzgojo dokaj enostavna rastlina. Strok česna vstavimo vodoravno ali poševno vsaj 5 cm globoko v zemljo. Za sajenje izberimo najdebelejše stroke česna iz ekološke pridelave. Za uspešen razvoj rastlina potrebuje vsaj šest ur sončne svetlobe na dan, pri tem pa moramo paziti, da se voda v zemlji ne zadržuje. Če ga sadimo neposredno na gredice, pazimo, da tla vsaj dve leti zapored niso bila pognojena s hlevskim gnojem.
Stebelna zelena
Sočni listi stebelne zelene so široko uporabni, ko jih pripravljamo, pa navadno v celoti odstranimo spodnji del, kjer se listi stikajo. Namesto da bi ga vrgli v smeti, ta spodnji ostanek zelene položimo v vrč z vodo in vse skupaj postavimo na čim bolj sončno mesto. Po približno tednu dni bodo iz osnove začeli poganjati listi in takrat že lahko rastlino posadimo v zemljo. Priporočena temperatura zemlje je med 15 in 21 °C. Podlago enakomerno vlažimo s pršilnikom in pri tem pazimo, da zemlja ves čas ostaja vlažna. Rastlino lahko ponovno uporabimo, ko zraste približno 30 cm visoko.
Zelena solata
Ko pripravljamo slasten krožnik solate, nekaj listov prihranimo za razmnoževanje. Položimo jih v posodo, ki ima dno prekrito z vodo. Posodo postavimo na sončen prostor in pazimo, da listi ves čas ostajajo mokri. Po nekaj dnevih se bodo začele tvoriti majhne korenine in takrat liste že lahko posadimo v zemljo. Zelena solata je idealna rastlina tudi za gojenje v notranjih prostorih, saj ji ustrezajo sobne temperature, bo pa potrebovala čim več neposredne sončne svetlobe. Redno jo zalivamo in po približno mesecu dnu bo že pripravljena za nove užitke v kuhinji.
Zaključek: ali se res splača?
Verjetno se zdaj marsikdo sprašuje, ali bo tako recikliranje zelenjave obrodilo sadove in ali je vredno v preizkušanje vlagati svoj trud. Dejavnikov, ki vplivajo na uspeh, je veliko, dejstvo pa je tudi, da morda rastlinam v zimskem času ne bomo mogli ves čas zagotavljati dovolj sončne svetlobe, a zakaj pravzaprav ne bi poskusili? Na poti do cilja se bomo prav gotovo zabavali, če nam uspe, pa bomo ob zdravi domači hrani želi tudi osebni ponos. Če v proces vključimo tudi otroke, pa bo veselje še toliko večje. Mar ni to zares zmagovalni scenarij ne glede na končni proizvod?
