V šoli smučanja Beli zajec, kjer poučuje, so najmlajši učenci stari tri leta. »So hitro učljivi, saj jih ni strah in nimajo zavor. Kmalu se sami spuščajo po otroških poligonih, kjer jih lahko spremljajo tudi starši, ki ne smučajo. Najbolj nadarjeni se lahko že po nekaj učnih urah v spremstvu učitelja spuščajo po resnejših progah,« je začela. Pri majhnih otrocih sta največji izziv motivacija in ločitev od staršev. »Za malčka na tečaju učitelj smučanja ni le učitelj, temveč tudi vzgojitelj in zaupanja vredna oseba. Zelo pomembno je, kako vzpostavi prvi stik, kako pridobi zaupanje ter ustvari varno in zanimivo okolje.« Otrok se mora dobro počutiti, saj ga bodo neugodje, nesproščenost in strah zavirali pri napredku. Sicer pa Ana Marinčič močno verjame v to, da otroka najlažje naučimo smučati z igro. »Pri majhnih otrocih igrajo pomembno vlogo pripomočki, tako športni rekviziti kot igrače. Prilagajanje na smuči in osnovni smučarski položaji morajo biti čim bolj povezani z igro. Ker gre za prve korake na smučeh in hkrati za temelj nadaljnjega usvajanja smučarske motorike, moramo biti še posebej pozorni.«
Starši se navadno srečujejo z več izzivi
Seveda ni popolnoma nič narobe, če otroke naučijo smučati starši sami. Vendar pa Ana opaža, da se številni ob tem srečujejo z različnimi izzivi. »Večkrat mi potožijo, da bi sicer želeli poučevati svojega otroka, a nekako ne gre, ker otroci ne želijo sodelovati. To je popolnoma razumljivo, saj otroci na svojega starša gledajo drugače kot na učitelja. Ena od ovir je tudi ta, da se pri poučevanju začetnikov veliko uporablja vzvratna vožnja, ki pa je rekreativni smučarji po navadi ne obvladajo. Tudi podajanje znanja je za učitelje veliko lažje, saj so za to usposobljeni in glede na prakso izberejo pravi pristop. Vloga staršev je, da otroka na smučanje pripravijo v domačem okolju. Torej da so športno aktivni, da so veliko na snegu, se privajajo na smučarsko opremo in si morda ogledajo kako smučarsko tekmo. Zelo hitro se smučanja učijo tisti, ki znajo drsati ali rolati, saj jih ni strah drsenja in nagiba telesa naprej,« je pojasnila izkušena učiteljica, ki ji je v še posebej veliko radost, kadar nauči smučati otroka s posebnimi potrebami, saj je zanj vsak napredek mala zmaga.
Za učenje se večkrat odločajo mame
Popolnoma nič neobičajnega ni, če se za tečaj smučanja odločijo tudi odrasli, je pa res, da so ti zagotovo zahtevnejši učenci kot otroci, saj so veliko manj sproščeni. »Mnogokrat je prisoten strah, ki ohromi telo. V takem primeru res ne priporočam samostojnega učenja, da ni nepotrebnih padcev, povečevanja strahu in občutka nesposobnosti. Za premagovanje strahu je dovolj že nekaj voženj z učiteljem, ki se vzvratno vozi pred teboj in ti daje oporo, dokler sam ne usvojiš kontrole nad smučmi, tehnike zmanjševanja hitrosti in ustavljanja.« V smučarskih šolah poučujejo tudi veliko odraslih, a večinoma prihajajo iz drugih držav. »Med Slovenci se za učenje večkrat odločajo ženske, na primer mame, ki želijo slediti tempu in zanimanju otrok. Moški se redkeje odločijo za to potezo. Praviloma velja, da starejši ko si, težje se je naučiti, vendar pa nikoli ni prepozno in sama zares spoštujem starejše, ki se odločijo, da poizkusijo. To jim tudi povem in jih pohvalim za vsak napredek.«
Povratniki se bodo na smučeh hitro počutili domače
Opaža, da je v Sloveniji veliko takih, ki so nekoč smučali, zdaj pa ne več. Tudi zanje ima nekaj spodbudnih besed. »Pri smučarjih, ki že dolgo niso stali na smučeh, je potrebna predvsem motivacija. Oprema ne sme biti ovira. Navsezadnje si lahko na vsakem večjem smučišču ali v športni trgovini sposodimo popolno opremo že za približno dvajset evrov. Res je, da se bodo povratniki na začetku počutili, kot da so vse pozabili, a že po nekaj vožnjah bodo obudili svoje znanje in začeli uživati kot nekoč! Pomembno je, da za ogrevanje izbirajo najlažje, otroške proge. Če so negotovi in jih je strah, je bolje začeti s kako uro z učiteljem,« je svetovala.
Najpogostejše napake smučarjev
Velika večina smučarjev dela številne tehnične napake, a dokler so zadovoljni in se vozijo s prilagojeno hitrostjo, ni posebne potrebe, da bi napake odpravljali. »Bi pa bilo takšnim smučarjem zagotovo veliko lažje, in tudi bistveno manj energije bi zgubljali, če bi jih nekdo opozoril na pomanjkljivosti in jim pokazal vaje za izboljšanje tehnike. Pogosta napaka pri rekreativnih smučarjih je, da težo premalo odločno prenesejo na spodnjo smučko. Pri smučanju se namreč teža prenaša z ene smučke na drugo in v izpeljavi zavoja je pretežno obremenjena zunanja, spodnja smučka. Kadar suvereno ne prenesemo teže, kompenziramo s telesom, kar se na daleč vidi kot opletanje s palicami, različne rotacije in odkloni telesa. Dokler teren ni zahteven in uspejo izpeljati zavoje, ponavadi smučarji tega pri sebi sploh ne opazijo, zato se ne odločajo za učenje smučanja. Slabe navade se ukoreninijo in take napake je težko popravljati. Vsekakor pa vsa čast tistim, ki se imajo za dobre smučarje in so kljub temu odprti za kritike ter nova znanja. Takih je malo.«
Strmino je treba napasti in premagati
Pravi užitek pri smučanju doživimo šele, ko smo se pripravljeni odlepiti od najlažjih prog in se ne ustrašimo vsake malo večje strmine. Za to pa je poleg znanja vsaj na začetku potreben tudi pogum. »Da bi uspešno naredili zavoj in varno odsmučali čez strmi del smučišča, je pomembno, da se suvereno nagnemo naprej in obremenimo spodnjo smučko. Ob tem bomo s telesom nekoliko nagnjeni proti dolini, kar je pravilno. Kadar nas je strah, telo intuitivno nagnemo nazaj in v hrib, s čimer obremenimo zgornjo smučko, kar je ravno nasprotno od želenega, zato zavoja preprosto ne moremo izpeljati. Zaradi nepravilnega položaja izgubimo nadzor nad smučmi in pademo. Strmino je treba napasti in premagati. Če vidimo, da izgubljamo nadzor nad hitrostjo, se poskušamo kar najhitreje ustaviti, če ne gre drugače, se vržemo na rit. Vsekakor pa s strmejšimi progami začnemo postopoma. Bodimo kritični. Šele ko smo dovolj suvereni na lažjih progah, se podajmo na težje. Otrokom pomaga, če nekdo smuča pred njimi in jih vodi, da delajo dolge in zaprte zavoje.«
Proge so najlepše dopoldne
Poškodbe tudi pri smučanju najlažje preprečimo z ogrevanjem. Tega nikoli ne izpustijo niti najizkušenejši smučarji, zato niti slučajno ne pomislite, da bi ga vi! »Jaz se vedno ogrejem. Naredim osnovne gimnastične vaje in se nekajkrat spustim po lažji progi,« nam je zaupala Marinčičeva. »Kljub ogrevanju pa se je treba težavnosti prog lotevati postopoma. Pri tem upoštevajmo svoje znanje in poslušajmo svoje telo. Nikakor ne poskušajmo na vsak način slediti hitrosti prijateljev. Na začetku bo za nekatere že ura smučanja dovolj. To je čisto v redu. Raje smučajte vsak vikend tri ure kot trikrat na leto ves dan. In vedno upoštevajte razmere na smučišču. Proge so najlepše dopoldne, medtem ko so v določenih razmerah proge popoldne za marsikoga pretrd oreh.«. Pregovor rana ura, zlata ura torej velja, tudi kadar se odpravljate na smuči.
Kakšen tečaj izbrati
Ana Marinčič: »Poučevanje smučanja poteka individualno, v manjših skupinah ali v obliki tečaja, tako za začetnike kot za napredne smučarje. Individualno se je mogoče učiti tudi deskanja na snegu. Pri individualnem učenju je vsa pozornost namenjena enemu učencu, zato je delo lahko zelo učinkovito. Seveda pa imajo tudi tečaji svoje prednosti. Pozitivne strani tečaja so kontinuirano tedensko smučanje, delo v skupinah, družba in večja potreba po samostojnosti, zaradi česar tečajniki veliko pridobijo.«
Več otrok skupaj
Kadar starši najamejo enega učitelja za več otrok, je treba biti pozoren predvsem na to, da je njihova raven znanja približno enaka. Če je v skupini kakšen začetnik, bo zanj bolje, če mu priskrbimo kakšno uro ali dve individualnega tečaja.
