Pretekli torek, 18. decembra, se je pri spravilu lesa v gozdu v okolici Kočevja smrtno ponesrečil 62-letni Kočevec. »Tudi če si zelo previden, se nesreča lahko zgodi,« pravi o nesreči Jure Brelih Zemljič, mladi kočevski podjetnik, ki se od letos poklicno ukvarja s sečnjo in spravilom lesa.
POMEMBNE SO IZKUŠNJE
Delo v gozdu je eno najtežjih in najnevarnejših opravil. »Že tako je težko, naporno, še posebno je nevarno proti koncu dela, ko koncentracija pade,« pravi Jure in dodaja, da to potrjuje tudi omenjena nesreča, saj se je primerila okoli 14. ure. Kot opozarja, so pri delu v gozdu poleg obvezne ustrezne zaščitne opreme pomembne izkušnje. »Med profesionalci je nesreč zelo malo. Dogajajo se predvsem med lastniki gozdov, ki sami delajo v gozdu, in starejšimi,« pojasni. To potrjuje tudi analiza nezgod pri delu v gozdu med nepoklicnimi delavci, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije že vse od leta 1998. Tako je denimo leta 2014 pri sanaciji žledoloma v gozdovih umrlo 18 nepoklicnih delavcev in trije poklicni delavci. Kljub temu je bilo najbolj črno leto 2011, ko je delo v gozdu terjalo 18 smrtnih žrtev. Takrat je bilo namreč posekanih komaj 147.000 kubičnih metrov na enega mrtvega, leta 2014 ob žledolomu pa 250.000, kar je še vedno manj kot denimo v Avstriji, kjer ta številka znaša prek 300 tisoč.
POSEBNO LETO
Po nekaterih podatkih naj bi bilo največ smrtnih nezgod v starostni skupini med 60 in 69 let, iz v medijih objavljenih mnenj nekaterih strokovnjakov pa naj bi bil vzrok za zelo veliko število smrtnih žrtev leta 2011 v gospodarski krizi. Zaradi krize in povečane nezaposlenosti naj bi namreč ljudje porabili svoje rezerve, zato so šli v gozd tudi takšni, ki se prej s tem niso ukvarjali.
»Sečnjo in spravilo lesa sami opravljajo kmetje, ki imajo svojo mehanizacijo, tisti, ki so samo lastniki gozdov, pa običajno za delo v gozdu najamejo profesionalne delavce,« še pravi Jure o stanju danes.
