Spomladi nas prebujajo s svojim petjem, poleti razveseljujejo z ljubkim skakljanjem po vrtu in vragolijami v zraku, zatirajo škodljivce, ki neprestano prežijo na nam ljube rastline in rastlinice, ob vsem naštetem pa so še tako ljubke, da jih človek mora imeti rad. Da sploh ne omenjam njihovega vseskozi lačnega puhastega naraščaja, zaradi katerega se v času njihovega odraščanja občutno zmanjša stalež vsakovrstne golazni, ki zaradi skrbnih staršev konča v njihovih nenasitnih kljunčkih. Ni kaj. Ptice na vrtu in v njegovi okolici so zakon. Zato se jih moramo veseliti in jim v težkih časih, ko sneg prekrije tla v naravi in se temperature spustijo pod ledišče, priskočiti na pomoč.
Tudi zato moramo na vrt posaditi nekaj iglavcev in druge vednozelene drevnine, v kateri bodo drobna telesca med divjanjem hladnega vetra ali snežnim metežem našla varno zavetje. Premagajmo se in pustimo nekatere iglavce, da se z vejami dotikajo tal, torej jih ne obrezujmo preveč navdušeno. Veje, ki segajo do tal, so namreč pozimi idealno zavetišče za celo vrsto ptic in drugih majhnih živali. Prav tako na gredah pustimo nekaj trav in okrasnih rastlin, ki enako kakor trajno zelenje pticam nudijo zavetje in celo hrano.
Poleg vednozelene drevnine in trav moramo na vrt posaditi tudi nekaj z jesenskimi plodovi obloženih grmov in dreves, ki se ohranijo globoko v zimski čas in jih ptice rade jedo, na primer jerebike, vse vrste okrasnih jablan, bezeg, vse vrste šipkov in nekatere sorte vrtnic, ki tvorijo plodove, razne češmine, ognjeni trn, dren, mahonijo, če naštejem samo nekatere. Ne gre zanemariti dejstva, da naštete vrste vrt pozimi tudi polepšajo, zaradi toplo obarvanih plodov.
Vendar v hudi zimi to ni dovolj. Takrat jim moramo ponuditi redne obroke kalorične hrane, ki naj bo čim bolj raznovrstna, saj vse ptice ne jedo vsega. Najlažje je krmilnice in že pripravljene mešanice ptičje hrane kupiti, če pa smo dovolj spretni, lahko krmilnice izdelamo tudi sami. Če se le da in smo malo bolj ekološko ozaveščeni, se ogibajmo plastike, ki ne diha in se v krmilnicah, izdelanih iz nje, zaradi zimske vlage hitreje naseli plesen.
Vklopimo domišljijo in na delo! Zima je pred vrati in v naravi je vse manj hrane za pernate prijatelje.
Če nam je v domači kleti po noči čarovnic ostala še kakšna buča ali bučka, iz nje lahko naredimo zanimivo krmilnico, ki ne bo samo koristna, ampak tudi lepa na pogled (na fotografiji zgoraj). Oboroženim z znanjem izdelave »strahcev« delo ne bo pretirano težko. Na prostem se bodo bolje obnesle buče s trdo lupino, ki jih potem, ko jih izdolbemo, še malo osušimo in šele nato obesimo ter napolnimo z zrnjem. Seveda takšna krmilnica ne bo tako dolgoživa kakor lesena ali pločevinasta, če pa nam bo ostala še kakšna buča, preprosto naredimo novo.
Krmilnico lahko naredimo tudi iz navadne litrske pločevinke. Potrebujemo še kos vodoodporne vezane plošče, svinčnik, nekaj vijakov, žagico za vezano ploščo, vrvico in sveder ali škarje za pločevino. Ploščo razrežemo na štiri enake dele. Dva enaka dela naj bosta široka toliko, kot je široka pločevinka, dva pa naj ostaneta takšna, kakor sta. Na spodnjem koncu pločevinke s kleščami ali z vrtalnikom naredimo dve ali več za zrnje dovolj velikih lukenj, nato pa jo postavimo na ploščo in zarišemo krog. Po tej liniji izrežemo streho in dno. V dno pločevinke najprej z vijaki pritrdimo prvi izrezani krog, drugi krog pa pritrdimo nad zgornjo odprtino pločevinke z lesenimi zatiči tesno ob steni pločevinke tako, da ustvarimo napetost, ki pokrov zadržuje na mestu, kljub temu pa ga z lahkoto snamemo. Tako bomo lahko v krmilnico vsakič znova nasuli zrnje.
Preostala dela vezane plošče z vijaki pritrdimo na izrezana kroga in s tem ustvarimo pristajališče za ptice. Čez gornji plošči na koncu izvrtamo dve luknji (na vsakem koncu pokrova eno), skozi kateri potegnemo vrvico. Z njo bomo krmilnico pritrdili na drevo ali grm, lahko tudi na tram ali latnik.
V zavetju vrtne ute, drvarnice ali zunanje kuhinje lahko za krmilnico uporabimo tudi odsluženo manjše okno, ki ga z verižicama ali dovolj močno vrvico pritrdimo na steno objekta. Na stekleno površino nato nasujemo zrnje in obrat krmilnica lahko odpre svoja vrata.
Večje kose sadja ali oreščkov pticam za lažje pristajanje ponudimo tako, da jih preprosto nanizamo na dovolj močno vrvico, ki jo pritrdimo na dve prekrižani ploščati paličici (od sladolednih lučk) ali navadni veji. Hrana, primerna za takšno vrsto »mizice, pogrni se«, so na koščke narezana jabolka, oreščki, grozdne jagode, manjši storži in podobno.
Objavljeno v reviji Zeleni raj št. 12, 19. 11. 2018
