Estrada

Kam na izlet? Na Vurberk – z avtom, peš ali s kolesom

Igor Fabjan, Ženska
27. 12. 2018, 15.01
Deli članek:

Vurberk bi bilo prav neopazno naselje na robu Slovenskih goric, če ne bi bilo raztreseno ob vznožju razglednega griča.

Igor Fabjan
Enkraten prireditveni prostor.

Grič, ki se dviguje visoko nad Dravo pa se ponaša z ostanki gradu, nekdaj enega najmogočnejših v tem delu Slovenije. Dovolj velik razlog, da ga spoznamo podrobneje.

Legendarni zmaj

Ime gradu Vurberk izvira iz legende o velikem zmaju. Na mitološko žival namiguje grajski naziv iz leta 1244 – Wurmberch (Zmajev hrib). Wurm v nemščini pomeni črv ali pravljična kača, lahko tudi zmaj. Berch, berg pa hrib oziroma gora. Dva zmaja najdemo tudi na grbu Vurberške gospode. Tu pa je še ena pripoved, ki govori o štajerskem vitezu Kresniku. Ta je svoje kraljestvo ščitil pred kačjo kraljico, ki je prihajala iz močvirja na drugi strani Drave. V boju jo je premagal in priklenil v globokem grajskem studencu, kjer je menda še danes.

Igor Fabjan
Do gradu ni daleč.

Grad stoji na hribu od 12. Stoletja. V njem so bivale znane rodbine, od Stubenbergov do Herbersteinov. Na begu pred celjskimi grofi se je sem zatekla Veronika Deseniška. Vurberk je bil nekdaj eden najlepših slovenskih gradov. V dvonadstropnem obzidanem kompleksu je bilo 36 razkošno opremljenih sob, v pritličju pa so bili prostori za oskrbnika in služinčad, kuhinja in shrambe. Velik del grajskih dragocenosti in opreme danes hranijo v Ptujskem muzeju. Med 2. svetovno vojno so grad bombardirala zavezniška letala in ga močno poškodovala. Šele leta 1979 so na pobudo Turističnega društva Vurberk obnovili ohranjeni del: spodnje dvorišče z vhodnim portalom, dve manjši poslopji in del obzidja. Notranje dvorišče so uredili v atraktiven prireditveni prostor z odrom in polkrožno tribuno ter gostinskim lokalom.

Igor Fabjan
Pogled na grad z dravske smeri.

Zdravilne točke

Ob grajskem parku skozi gozdnato območje vodijo sprehajalne poti. Ob njih so evidentirali 31 zdravilnih energetskih točk. Mnoge točke so označene, obiskovalcem pa so na voljo tudi navodila za njihovo uporabo. Že v časih graščakov so sem v iskanju zdravja prihajali bolniki, ki so se morali sprehajati po določenih poteh in počivati na odrejenih mestih.

Le nekaj deset metrov nižje stoji cerkev Device Marije Vnebovzetne iz 18. stoletja. Cerkev je naslednica cerkev svetega Nikolaja, zavetnika splavarjev in čolnarjev. Zanimive so podobe na cerkvenih zidovih. Med njimi so rimski nagrobnik s podobo keltske ženske ter nagrobniki z reliefi vurberških graščakov iz 16. in 17. stoletja.

Igor Fabjan
Označba ene izmed zdravilnih točk.

Različni dogodki

Vurberk zaznamuje več prireditev. Med pohodniki je priljubljen Prvomajski pohod na Grmado (462 m). 9,3 kilometra dolga krožna pot je speljana po cesti in gozdnih poteh okoliških krajev. Junija je na vrsti Vurberški festival. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije. Sredi avgusta je v cerkvi osrednji romarski shod. Ob farnem prazniku pa prirejajo še velikošmarenski kolesarski maraton z dvema različno dolgima progama (34 in 47 km). Zadnjo avgustovsko nedeljo prirejajo tradicionalno srečanje pevskih zborov Štajerska poje. Oktobra je na vrsti slikarska kolonija, ki jo zaključijo s trgatvijo in razstavo v Kulturnem domu.

Igor Fabjan
Cerkev Device Marije Vnebovzetne.

Kako na pot?

Če se s Ptuja do Maribora odpravite po cesti, ki je speljana nad desnim bregom Drave, boste na pol poti na obrobju vinogradov uzrli gozdnat grič in tik ob cesti nekaj večjih zgradb, ki predstavljajo nekdanje upravno središče obdravskega dela Slovenskih goric. Levi cestni odcep mimo gostinskega lokala vodi do parkirišča ob cerkvi, kjer je najprimernejše mesto, da se poslovite od jeklenega konjička, Do gradu z grajskim parkom je le še kratek sprehod. Seveda pa lahko med starimi zidovi in na poteh pod mogočnimi drevesi preživite velik del dneva. Popestrite ga lahko še z obiskom adrenalinskega parka, ki je urejen na pobočju grajskega hriba. Namenjen je tako starim kot mladim, saj omogoča plezanje in premagovanje različno težavnih nalog pod drevesnimi krošnjami, pa tudi zabavne igre za najmlajše.

Objavljeno v reviji Ženska št. 10, 1. 10. 2018.