Pri otrocih, ki se komaj privajajo na spanje brez plenice, je povsem običajno, da se še vedno kdaj polulajo v posteljo, in pri tem seveda še ne moremo govoriti o bolezni. Če otrok moči posteljo po petem letu starosti ali celo kasneje, pa je temu potrebno nameniti pozornost, saj gre za tako imenovano sekundarno nočno enurezo.
Nedvomno je to težava, ki za otroka (pa tudi starše) predstavlja velik stres in v njem sproža občutke sramu, zato je zelo pomembno, na kakšen način se je lotimo.
Kdaj je močenje postelje težava?
Z močenjem postelje ima težave veliko otrok do petega leta starosti (primarna nočna enureza), kar je povsem normalno, saj nekateri otroci še nimajo popolnega nadzora nad svojim mehurjem. Težave naj bi do nekje petega leta prenehale same. V kolikor se močenje postelje pojavlja tudi po petem letu, pa gre že lahko za bolezen, tako imenovano sekundarno nočno enurezo, ki jo je potrebno zdraviti.
Študije so pokazale, da približno 10 odstotkov vseh otrok, starih med 5 in 6 let, moči posteljo. Večina je fantov. Odstotek otrok, ki se soočajo s to boleznijo kasneje, pa s starostjo pada – nad 18 let je takšnih le približno 0,5 do 1 odstotek.
Potrebno je ugotoviti vzrok
Strokovnjaki so ugotovili, da je močenje postelje v kar 90 odstotkih dedno. Če niste vi ali vaš partner močili postelje, povprašajte o tem druge člane družine. Morda so imeli podobne težave teta, stric, dedek itd. Znano pa je tudi, da fantki pogosteje močijo posteljo kot deklice.
Nočno enurezo lahko povzroči pomanjkanje hormona adiuretina, ki ga organizem proizvaja ponoči, da zgosti urin, in na ta način zmanjša potrebo po uriniranju.
Vzrok za močenje postelje morda tiči v nepravilnem delovanju mehurja ali pa v njegovi velikosti. Če je otrokov mehur nekoliko manjši, namreč otrok težje zadržuje vodo celo noč.
Za močenje postelje je lahko kriv tudi otrokov trden spanec, zaradi katerega se otrok ne prebudi, ko ima poln mehur.
Težave so lahko celo hormonskega izvora ali pa ima otrok katere druge zdravstvene težave (na primer vnetje mehurja, sladkorna bolezen itd.), ki vplivajo na močenje postelje.
Tudi različni stresni dogodki, kot so na primer smrt v družini, ločitev, selitev, menjava vrtca ali šole, rojstvo sorojenca itd., lahko pomembno vplivajo na otroka. Strokovnjaki so sicer prepričani, da stres ni sprožilec te težave, vendar pa lahko vse skupaj le še poslabša.
Ne nazadnje pa bi se morali starši vprašati, ali otrokova težava ni morda psihičnega oziroma čustvenega izvora. Pomanjkanje ljubezni in/ali varnosti, neugodne socialne razmere itd. so lahko glavni vzrok za sekundarno nočno enurezo.
Velik stres za otroka in starše
Običajno so starši otrok, ki močijo posteljo, pod velikim stresom. Sprašujejo se, zakaj njihov otrok še vedno lula v posteljo, ter kako mu lahko pomagajo. Po drugi strani pa jih skrbi, kako bi se na to odzvala okolica (sorodniki, prijatelji, znanci, sosedje, otrokovi sošolci itd.), če bi izvedeli za težavo. Vendar pod stresom niso samo starši, temveč tudi in predvsem otrok. Močenje postelje zanj namreč predstavlja veliko težavo, s katero se sam težko sooča. Poleg nizke samopodobe se ti otroci pogosto srečujejo tudi z zbadanjem in žaljivkami vrstnikov, ki so izvedeli za njihovo težavo. Zaradi tega se čedalje bolj umikajo v osamo ter se izogibajo dogodkom, ki bi utegnili razkriti njihovo »šibko točko«, na primer počitnikovanje z drugimi otroki in podobno.
Kaj pomaga?
Graja in kazen nista rešitvi
Otroka, ki moči posteljo, je navadno sram, zato mu graja in kazen ne bosta nikakor pomagali. Prav nasprotno, celotno zadevo bosta le še poslabšali, saj bo na ta način dobil zgolj občutek krivde in manjvrednosti, poleg tega pa bo še pod velikim pritiskom, kar bo težavo le še poslabšalo. Imejte v mislih, da tega ne počne nalašč in bi rad prenehal. Osredotočite se na pohvalo ter ga spodbujajte ob »suhih dnevih«. Naj ve, da mu poskušate pomagati pri težavi, za katero ni kriv sam.
Nikar plenice
Otroku lahko pomagate na več načinov, vendar med njimi zagotovo ni dobra rešitev plenica. Ta bi sicer poskrbela za suho posteljo, vendar bi otroku dala zgolj potuho.
Na stranišče pred spanjem
Mehur je potrebno izprazniti, preden se odpravimo spat. Pri otrocih pa je to včasih težje izvedljiva naloga, predvsem za starše, ki se na vso moč trudijo za teh nekaj kapljic. Uporaba stranišča pred spanjem bi morala postati rutina, tako kot umivanje zob. Poskušajte navaditi otroka na uriniranje 30 minut pred spanjem in nato še tik pred spanjem.
Rutina
Rutina je za otroke pomembna že sama po sebi. Če ima otrok težave z močenjem postelje, pa je še posebej pomembno, da ima ustaljen vsakodnevni ritem, kdaj odhaja v posteljo oziroma kdaj zaspi in kdaj zjutraj vstane. Na ta način lahko »navadi« svoj mehur na neki red.
Omejite pitje pijač v večernih urah
Da bi otroku prepovedali piti zvečer in ga poslali spat žejnega, ni rešitev. Pomagalo pa bo, če bo otrok več tekočine zaužil tekom dneva, popoldan in zvečer pa manj.
Izogibajte se napitkom s kofeinom
Ni pomembno samo, kdaj otrok pije, temveč tudi, kaj pije. Napitki, ki vsebujejo kofein, kot sta na primer koka kola ali vroča čokolada, bodo le še spodbudili potrebo po uriniranju.
Nagrada in pohvala za suhost
Otroci, ki močijo posteljo, se ob tem pogosto čutijo nemočne, saj ne morejo vplivati na težavo. Če boste poskrbeli, da bo otrok za vsako suho noč nagrajen z nalepko ali kakšno drugo malenkostjo in seveda vašo pohvalo, bo na ta način dobil občutek, da vsaj približno obvladuje svojo težavo, kar mu bo dalo spodbudo za naprej.
Spoštujte otrokovo zasebnost
Otroku je zaradi težave že tako ali tako nerodno, poleg tega pa je ob misli nanjo verjetno tudi tesnoben, zato poskrbite, da o njegovi težavi ne boste razpravljali z drugimi ljudmi, kaj šele, da bi ga zasmehovali v upanju, da bo s svojim početjem prenehal.
Kdaj k zdravniku?
Otroka odpeljite k pediatru na pregled, če ima težave z močenjem postelje tudi po petem letu, če je že bil suh in nenadoma spet začne močiti posteljo, če ima bolečine med ali kmalu po uriniranju in ima urin močan vonj, če se tudi čez dan polula v hlače, če urinira pogosteje kot sedemkrat na dan, če trpi za zaprtjem in nima nadzora nad odvajanjem in če ima pogosto okužbe sečil. Zdravljenje sekundarne nočne enureze namreč vključuje niz ukrepov z več strokovnjaki (nefrolog, psiholog in drugi specializirani pediatri).
Če opazite, da je otrok pogosto jezen, žalosten, vzkipljiv, ima težave s spanjem, pomanjkanjem in povečanjem apetita, pa to lahko nakazuje na njegovo čustveno stisko, ki se odraža tudi kot močenje postelje. Nikar ne pričakujte, da se bodo težave rešile same od sebe. V tem primeru je najbolje obiskati otroškega psihologa, ki bo otroku zagotovo najlažje pomagal.
Spodnjice s senzorji in hipnoza
Na tržišču obstajajo posebne spodnjice s senzorji, ki sprožijo alarm, ko se otrok polula (alarm namestite v vtičnico, oddaljeno od otrokove glave). Na ta način lahko otrok uri svoje možgane, da reagirajo, ko zaznajo potrebo po uriniranju, oziroma zbudijo otroka za odhod na stranišče. Hlačke in alarm prodajajo ločeno (dvoje hlačk za nekaj več kot 30 evrov, alarm pa za nekaj več kot 60 evrov).
Če je vzrok psihične narave, pa je menda precej učinkovita hipnoza (vendar ta ne more nadomestiti zaostankov v fiziološkem razvoju). Raziskave o vplivu hipnoze na močenje postelje so pokazale, da so otroci, ki so jih zdravili s hipnozo, kasneje nadaljevali z avtohipnozo, ki je vodila do dobrih rezultatov. Poudariti pa je potrebno, da je tovrstno zdravljenje s hipnozo še vedno dokaj neraziskano, zato bo za več ugotovitev oziroma rezultatov potreben čas.
