Nekaj je nesporno – Slovenija je dežela vina, in to takega, ki ga ceni ves svet. To potrjujejo količina izvoza naše zlate kapljice na tuje trge in cene, ki jih tam dosega.
O odličnosti pa pričajo tudi nazivi in priznanja, ki jih podeljujejo imenitne žirije iz gastronomskih in tudi ljubiteljskih vrst. Tako je bilo slovensko vino že večkrat okiteno z nazivom najboljšega na svetu ali pa je »vsaj« pristalo na lestvici najimenitnejših.
Buteljka z dna morja
Zanimiv je podatek, da slovenski vinarji izvozijo na leto za okrog pet milijonov litrov vina. Med njimi so tudi taki pridelovalci te alkoholne pijače, ki svoje celotne letine izključno izvozijo in je na slovenskem trgu sploh ne ponujajo. Predvsem pa se vinarji zadnja leta zavedajo, da niso samo obdelovalci zemlje in predelovalci grozdja, temveč tudi poslovneži, saj morajo bistro tržiti svoj produkt.
Začnimo z najvišjimi cenami tujih vin. Na vrhu lestvice najdražjih vin je velika, šestlitrska steklenica bordojca iz leta 1947. Da bi si ga prilastili, bi morali iz žepa potegniti nekaj več kot 300.000 evrov! Naslednje najdražje vino na svetu je 275.000 evrov vredno peneče se vino iz modrega pinota in chardonnayja iz leta 1907. Steklenico so našli leta 1998 na dnu morja v finskem zalivu. Ladjo z izvrstnim šampanjcem za rusko carsko družino so namreč leta 1916 potopili Nemci. Še eno vino je doseglo izjemno ceno, in sicer tisto, ki je bilo zapuščina tretjega ameriškega predsednika Thomasa Jeffersona. Prodali so ga za 225.000 evrov.
Čipka in diamant
In kako je s cenami pri nas? Med slovenskimi rekorderji je gotovo desertno vino Refoškov desert z belim tartufom podjetja Palmieri, ki ga vodi Matjaž Zorman. Ta nam pojasni, da gre za vino iz kolekcije treh prestižnih desertnih vin z medom, vaniljo in belim tartufom. Steklenico izdaje s tartufom, ki je bila okrašena z idrijsko čipko in 5,25-karatnim diamantom, so prodali za pol milijona evrov, in sicer ruskemu naročniku. Vrtoglava številka predstavlja znesek, v katerega je všteta tudi oblikovna imenitnost steklenice – čipka in dragulj, kar že samo po sebi nanese precej denarja.
»Ponosni smo na tak dosežek. Je pa bila ta serija vin navdahnjena oziroma ustvarjena iz krize. Razviti smo se morali, ustvariti nekaj posebnega, če smo želeli obstati, in rodila se je ta serija,« pojasni Zorman in doda, da jo predvsem dobro tržijo na kitajskem trgu, kjer steklenica v ne tako pompozni okrasitvi steklenice, torej brez čipke in dragulja, stane okrog 80 dolarjev, v tamkajšnjih restavracijah pa to desertno vino s tartufom, vaniljo in medom stane še malo več – od 100 do 200 dolarjev.
Dragi brici
Spoznajmo še druge kleti s cenami iz višjega cenovnega razreda. Med dražjimi slovenskimi vini je tudi rdeče vino zvrsti kolos iz kleti Edija Simčiča iz Goriških brd. To naj bi stalo okrog 75 evrov (maloprodajna cena), medtem ko se v ameriških restavracijah prodaja za od 350 dolarjev navzgor.
Ta vinorodni okoliš tudi sicer predstavlja vina, ki dosegajo najvišje cene. Jakončič, Morel, Ščurek, Kristančič so vsi briški vinarji, ki imajo vina v najdražjem cenovnem rangu. Steklenice so v maloprodaji po ceni od 50 do 150 evrov, tudi več. Na tujih trgih in v restavracijah so cene seveda še višje, vendar ti zneski niso znani. Vinarji jih tudi neradi izdajo.
So cene pretirane?
V javnosti tudi ni tako znano, da imajo vrhunski vinarji take odjemalce, ki so za specifične, predvsem buteljke vin starejših letnikov pripravljeni odšteti tudi tisoč ali celo več tisoč evrov. Neuradno smo izvedeli, da je neki podravski vinar za svoje arhivsko vino iztržil dva tisoč evrov.
Alojz Cedula, sekretar Društva vinski svetovalcev Sommelier Slovenije, pravi, da tako visoke cene upravičuje izjemna kvaliteta vina. »Po navadi take zneske dosegajo vina starejših letnikov. Za zdaj primat najdražjih vin gotovo držijo briški vinarji, sledi jim vipavski, pa tudi podravski okoliš,« pove.
Italijanski vpliv
Našega sogovornika vprašamo, zakaj je ravno z briškimi vini tako, in odvrne, da gre to pripisati bližini Italije. »Oni precej več dajo na kulinariko, v kateri je vedno prisotno tudi dobro vino, za katero so pripravljeni odšteti več denarja. Ker pogosto zahajajo v Brda in tam kupujejo vina, se je ta vpliv razširil tudi onstran meje, k nam,« nam pojasni. Cedula, ki je tudi vinski vitez in degustator, pove še, da je tudi marketing, v katerega so vinarji bolj zagrizli, naredil svoje.
Za konec nam Cedula pove, da slovenske cene niso pretirane. »Mislim, da znajo naši vinarji kar dobro cenovno opredeliti svoj produkt. Menim, da ne pretiravajo; da ni neupravičenih cen.« Je pa najdražje slovensko vino, ki ga je pil nas sogovornik, vino Stanka Čurina, zdaj že pokojne legende slovenskega vinogradništva in vinarstva, ki je stalo okrog 150 evrov. Gre za vino, ki so ga iztisnili iz ledene trgatve. Pokusil pa je tudi že 200 evrov vredno žlahtno kapljico, ki je predstavljala vrhunsko francosko vino.
