Menopavza je del naravnega procesa staranja. Po ozki definiciji traja samo en dan – dan zadnje menstruacije v življenju. Določi se jo retrogradno, eno leto po zadnji spontani menstruaciji. Z besedo mena ali klimakterij pa označujemo obdobje pred menopavzo in nekaj let po njej, res pa je, da laiki običajno z menopavzo označujemo vsa tri obdobja hormonskih sprememb, ki vplivajo na celoten organizem.
Tudi njo je presenetilo. »Prve hormonske spremembe so me presenetile že pri 42 letih in me našle popolnoma nepripravljeno,« priznava Magdalena. Ugotovila je, da v mladosti ni tako rekoč ničesar izvedela o koncu svojih plodnih let.
Začudilo jo je, kako malo verodostojnih podatkov je na voljo, glede na to, da pomeni menopavzni prehod za žensko prelomnico, ki je primerljiva s puberteto. Gre za občutke, ko se nam zdi, da se nič več ne prepoznamo. »A o tem se ni govorilo in se še vedno premalo govori, čeprav zahteva to obdobje od nas nova znanja in veščine ter veliko mero prilagodljivosti. Pri vsem tem pa je pred nami še vsaj tretjina življenja. Dejstvo je, da je menopavza še vedno tabu, in to še zlasti v delovnem okolju, čeprav lahko močno vpliva tako na učinkovitost in zavzetost žensk na delovnem mestu kot na splošno vzdušje v kolektivu. Med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije je 45 odstotkov žensk, njihova povprečna starost pa je skoraj 43 let. Z zviševanjem upokojitvene starosti se povečuje tudi delež žensk, starejših od 50 let. To pa je starost, pri kateri se ženske neizbežno soočijo s hormonskimi spremembami menopavze. V današnji dolgoživi družbi jo bo večina žensk preživela na delovnem mestu.«
Kaj običajno spodbudi žensko, da poišče pomoč pri vodnici skozi menopavzo? »Najpogosteje me prvič pokličejo zato, ker se slabo počutijo in so, kot pravijo, zelo nesrečne. Povedo mi, da imajo težave v odnosih, velikokrat se pritožujejo, da so se zredile – to je zelo pogosto – in da se takšne ne sprejemajo. Pogosto jih spravljajo v obup težave z uhajanjem urina, pa tudi težave v spolnosti zaradi suhe nožnice. Izmučene so zaradi močnih, nerednih in podaljšanih menstruacij (tudi do 14 dni), kar pomeni precejšnjo izgubo krvi. Vzroki za to se večinoma skrivajo v pomanjkanju progesterona in njegovem neravnovesju z estrogenom (stanje estrogenske dominance), kar se zelo pogosto dogaja v predmenopavzi. Ženske so pogosto slabokrvne in zato utrujene ter brez moči. Težko pojasnim, zakaj jim zdravniki ne preverijo hemoglobina v krvi, zato jim jaz kar takoj povem, da je zelo preprosto oditi v laboratorij in vse skupaj preveriti. Če laboratorijski izvid pokaže slabokrvnost, se točno ve, kaj je vzrok za težave, to pa lahko prinese veliko olajšanje.«
Kaj mi je? Sem morda hudo bolna? Taka vprašanja si ženske zastavljajo v perimenopavzi, ki je lahko dolga več let (nihanje hormonov lahko traja več kot pet ali celo več kot deset let). Vsak dan si umislijo kakšno novo bolezen. Kaj za vraga je s teboj, sprašuje partner. Mami se je zmešalo, šepetajo otroci. Ženska pa je sposobna zalučati pečenko z balkona in potem prejokati ves čas nedeljskega kosila, ki ga je še pol ure pred tem skrbno in z veseljem pripravljala. Na delovnem mestu z napadi jeze in prepirljivosti uničuje dobre odnose, izgublja priložnosti za uspešno delo, pri otrocih pa izgublja avtoriteto, saj se pri njej trenutki histeričnega vpitja izmenjujejo z objemi in jokom.
Kaj ji je? »Čustvena nestabilnost lahko v tem obdobju marsikaj uniči. V tem času mučijo ženske pogosta razdražljivost, tesnobnost in menjavanje razpoloženja. In to je čas, ko se mora ženska poglobiti vase in izvedeti, kaj se z njo dogaja, nato pa tudi svojo okolico poučiti o tem, da so v ozadju teh njenih izbruhov hormonska nihanja. Gre za pomanjkanje hormonov – v tem primeru progesterona, ki sicer vzdržuje nosečnost, pa tudi dobro razpoloženje. Možgani prvi zaznajo znižanje hormonov in v možganih so doma naša čustva. Ko končno izveš vse to, se prepričaš, da nisi bolna, da je vse to nekaj normalnega, da gre za proces prilagajanja na življenje z manjšo količino hormonov, hkrati pa se začneš zavedati, da je vse to mogoče prebroditi z eno od tehnik samopomoči. Včasih je dovolj jemati kapljice konopljike (Vitex agnus castus) za uravnoteženje hormonov, dodati sirup z železom in že v nekaj mesecih se vrne energija ter pojavi volja za nove spremembe.«
Spominjam se, da je ena od legend slovenske ginekologije ob neki priložnosti dejala, da ima vsaka ženska takšno menopavzo, kakršno življenje je živela. Se Magdalena Fabčič z njo strinja? »Ne popolnoma. Menim, da na vse zelo vpliva genetika. Imamo genetski zapis, seveda pa z našim slogom življenja vplivamo na to, kateri geni se bodo močneje izrazili. Eden od banalnih primerov je, da bomo, če imamo v genih nagnjenost k sladkorni bolezni in ves čas jemo sladke stvari, zboleli. Moja mama je imela veliko vročinskih oblivov, čeprav ni imela stresnega življenja. In tudi jaz jih imam veliko, tako da se da o tem, kakšne težave boste imeli v menopavzi, sklepati tudi po genetiki.« »Ko presahnejo jajčniki, prevzamejo vlogo proizvodnje hormonov jetra, nadledvična žleza in maščobe. Od delovanja te trojice je odvisno, koliko vročinskih oblivov bomo imeli. Telo se prilagodi zmanjšanemu delovanju hormonov, če pa medtem vzamete nadomestne sintetične hormone, ti trije organi možganom sporočijo, da hormonov ni treba proizvajati. Ko po nekaj letih opustite sintetične hormone, se vse te težave vrnejo v še hujši obliki, ker ni več podpore jeter, nadledvične žleze in maščob.«
Pogubni stres. Zakaj stres tako pogubno vpliva na ženske v menopavzi? »Ko smo preveč pod stresom, nadledvična žleza v veliki meri proizvaja kortizol, ki je hormon stresa, tako da ji, poenostavljeno povedano, zmanjka moči za to, da bi proizvajala še spolne hormone. In nastane kaos. Zakaj? Pod stresom je življenje 'beg' ali 'boj'. Vse je usmerjeno v to in zato se nehajo ustvarjati spolni hormoni, ogrožene pa so tudi druge funkcije, kot je, denimo, prebava. Zakaj? Kadar gre za beg ali boj (kadar smo pod stresom), se ne bomo razmnoževali, upočasni se prebava, ker takrat ne bomo jedli, imunski sistem se utiša, ker ni pomembno, ali se boš prehladil, 'ko bežiš pred medvedom'. Posledica vsega tega so zdravstvene težave. Ko ženskam vse to pojasnim, razumejo, zakaj si morajo vzeti čas in se znebiti stresa.«
Torej bi morali tudi v delovnih okoljih razumeti ženske in v času menopavze poskrbeti za to, da jih vsaj razumejo, če jim že ne znajo pomagati. Ali zaradi tega najpogosteje prireja predavanja v tako imenovanih ženskih kolektivih, kadrovskih službah in podobnih okoljih?
»Trudim se. Zelo se trudim, da o tem spregovorim, kadar mi uspe priti do vodilnih moških. Prikimajo mi, razumejo, a se do zdaj ni še nobeden udeležil predavanja ali dopustil, da bi mu na štiri oči pojasnila osnovne pojme. Menopavza je torej še vedno tabu, in to predvsem v delovnih kolektivih. Prav vsaka ženska bo šla v svojem delovnem življenju skozi to obdobje, ki lahko pomembno vpliva tako na njeno učinkovitost in zavzetost pri delu kot tudi na vzdušje v kolektivu. Ustrezni ukrepi podpore in izobraževanja bodo zmanjšali stigmo in zadrego ženske pred sodelavci ali strankami, povečali zadovoljstvo in dobro počutje pri delu ter zmanjšali izostajanje z delovnega mesta. Zato bom vztrajala,« se nasmehne sogovornica.
Kaj želi doseči? »Da bi imeli delodajalci in menedžerji znanje o menopavzi, da bi bili seznanjeni s tem, kako lahko delovno okolje vpliva na ženske v tem obdobju. Delodajalci naj bi organizirali izobraževanje za zaposlene, jih ozaveščali in hkrati uveljavljali podporne strategije glede bolniške odsotnosti, gibljivega delovnega časa in možnosti dela doma, uravnavanja temperature v delovnih prostorih in dostopnosti do informacij in nasvetov. Ženske si želijo, da bi bile deležne odnosa, s katerim bi jim izkazovali skrb, empatijo in spoštovanje brez duhovičenja in omenjanja 'ženskih težav'. Zato potrebujejo tudi menedžerji trening komunikacijskih veščin, da se bodo lahko primerno pogovarjali o teh občutljivih temah.«
S čim si pomagati? »Ženskam priporočam redno prakso čuječnosti. Za začetek naj vzamejo v roke knjigo Čuječnost, avtorja M. Williamsa. Čuječnost je namreč lahko še kako učinkovita pri čustveni nestabilnosti, razdražljivosti, tesnobi, znakih depresije in kroničnih bolečinah.
Glede na težave, ki jih imajo, so na voljo različne rešitve:
- Pomaga hrana s fitoestrogeni, ki se vežejo na estrogenske receptorje. Čeprav imajo stokrat manjši učinek kot estradiol, lahko olajšajo številne težave (vročinski oblivi, suha nožnica ...), poleg tega so zelo koristni za zdravje kosti in srčno-žilnega sistema. So predvsem v soji (uživamo samo bio sojo!), pa tudi v vseh drugih stročnicah, v lanenem semenu, ovsenih kosmičih, korenju, jabolkih ...
- Pri hudih in dolgotrajnih menstruacijah si pomagamo s kapljicami konopljike (Vitex agnus castus), nekaterim ženskam pomaga bioresonanca ali homeopatija ter preprečevanje vzrokov za estrogensko dominanco.
- Za uravnavanje stresa poleg čuječnosti priporočam dihalne vaje, na primer ritmično dihanje s prepono, pomagamo pa si lahko tudi z jogo, tai čijem, progresivno mišično relaksacijo (krčenje in sproščanje vseh mišičnih skupin), z vizualizacijo (v mislih se preselimo v sproščujoče okolje, denimo na morje, v gozd, ob potok ...). Vizualizacije pomagajo tudi pri vročinskih oblivih. Te prakse preizkušamo tudi na delavnicah.
Z lanom nad vročinske oblive. Najpogostejša težava menopavze so vročinski oblivi. Morda nekatere ob tem zgolj zamahnemo z roko, a v resnici nam lahko zelo poslabšajo kakovost življenja. Lahko nas spravljajo v zadrego na delovnem mestu in nam kratijo spanec. Če smo neprespane, smo utrujene, razdražljive in se težko zberemo. Oblivom se lahko pridružijo še palpitacija (neenakomerno bitje srca) in občutki slabosti. Včasih je tako hudo, da se počutimo, kot da bi nas oblečene v puhovko zaprli v savno.
Prvi korak pri odpravljanju te neprijetnosti je, da poiščemo sprožilce, kot so kofein, alkohol, sladkor ali začinjena hrana, in jih čim bolj omejimo. Preizkušeno nam lahko pri tem pomagata dober domač žajbljev čaj in prehrana, bogata s fitoestrogeni: stročnice (predvsem soja), laneno seme, polnozrnata moka, sezam ... Prava superhrana je zlasti lan, ki nas oskrbi še s tako pomembnimi nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3, magnezijem in vlakninami, ki nam bodo zagotovo uredile prebavo, poleg tega nam bodo pomagale pri uravnavi krvnega sladkorja in holesterola. Vendar pa moramo ob tem veliko piti, saj lan posrka ogromno vode. Torej zaužijmo za zajtrk dve jušni žlici lanenega semena, za upravičeno dober občutek, da smo naredile nekaj koristnega za svoje zdravje.
Še nekaj drugih rešitev:
Soja – vsebuje rastlinske estrogene (izoflavone), ki učinkujejo podobno, a precej šibkejše kot estrogen. Vedno izberite izdelke iz biološko pridelane soje, kot so tofu, jogurt, mleko ali namazi. Če vam ni všeč okus, lahko posežete po izoflavonih v tabletah (od 30 do 60 mg na dan). O tem, da je soja odlična izbira tudi za splošno zdravje, pričajo stoletne izkušnje, ki pa jih žal nimamo za izolirane izoflavone.
Žajbelj (Salvia officinalis) – preprosto domače zdravilo, ki ga uporabljamo v čaju, pa tudi kot začimbo.
Grozdnata svetilka (Actaea racemosa) – v lekarni povprašajte po tabletah.
Črna detelja (Trifolium pratense) – v čaju ali kapsulah. Vsebuje izoflavone.
Maca – v prahu. Žličko na dan je dodamo v sok, jogurt ali smuti.
Olje svetlina (Oenothera).
Akupunktura – poiščite izkušenega akupunkturista.
Homeopatija – včasih je treba poskusiti več različnih zdravil.
Lahko si pomagamo tudi z dodatki vitaminov ali mineralov (vitamini D, E in skupine B, folna kislina, magnezij ...).
Kaj je čuječnost? »Je način meditacije, ki pomeni popolno prisotnost v sedanjem trenutku, brez običajnega in nenehnega premlevanja preteklosti ali prihodnosti. Pomeni osredotočenost na naša čustva, misli in občutke, tako v telesu kot v okolici. Pri tem ni treba, da bi šli na drage tečaje ali postali budistični menihi. Na voljo je kar nekaj knjig o čuječnosti, pa tudi posnetkov na Youtubu. Zadošča že deset minut prakse na dan, da najdemo svoj mir, sprostimo um in telo. Čuječnost ne pomeni, da moramo popolnoma izprazniti naš um in ustaviti večni tok misli, temveč misli zgolj opazujemo, kako prihajajo in odhajajo, brez razsojanja in razglabljanja. Kot da so oblaki na nebu.«
