Na srečo živimo v deželi, kjer še vedno lahko dihamo in se razvajamo s svežim zrakom, še posebej če gremo v bližino gora. V mestih pa je kakovost zraka odvisna od mnogih dejavnikov. »V Sloveniji in tudi na drugih območjih po svetu je kakovost zunanjega zraka močno odvisna od geografskih značilnosti, razgibanosti terena (npr. ozke doline in kotline), virov onesnaževanja (točkovni viri - industrija, linijski viri - promet, razpršeni viri, kot so individualna kurišča) ter meteoroloških razmer (temperaturne inverzije, globalno sončno obsevanje ...),« pravi doc. dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje. Po podatkih Agencije RS za okolje so v Sloveniji z vidika onesnaženosti zunanjega zraka problematične čezmerne ravni delcev PM10 v zimskem obdobju in ozona v poletnem obdobju.
Onesnažen zrak z vidika učinkov na zdravje vpliva na bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, bolezni živčevja ter metabolne bolezni. »Delci vstopajo v telo skozi dihala, kjer sprožijo oksidativni stres in vnetje ter posledično večjo odzivnost dihal, ki se odraža v pogostejšem kašlju in oteženem dihanju,« dodaja doc. dr. Andreja Kukec. Zaradi draženja delci v dihalih povzročajo vnetje respiratorne sluznice, posledice tega vnetja pa so brazgotinjenje, fibroza pljuč, sčasoma zmanjšanje pljučne funkcije, propadanje pljučnega tkiva, astma, poslabšanje astme, poslabšanje kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni in ne nazadnje rak.
Pomembno je, da vlažimo zrak v notranjih prostorih
V razvitih družbah v zaprtih prostorih preživimo tudi do 90 odstotkov časa, v njih se srečujemo z zelo nezdravim in pogosto presuhim zrakom, ki nam draži dihala in povzroča razne nevšečnosti. V notranjem zraku so prisotni različni viri onesnaževanja, kot so gradbeni materiali, pohištvo, cigaretni dim, čistilna sredstva. Kakovost zunanjega zraka pa vpliva tudi na notranji zrak, če na primer odpiramo okna, kadar so koncentracije škodljivih snovi v zunanjem zraku visoke. Primerna vlažnost prostora je med 45 in 55 odstotki, če je zrak presuh, nam povzroča težave, kot so izsušena sluznica, ustnice, koža in lasišče, infekcije in bolezni dihalnega sistema ter oslabljen imunski sistem. Da bi se torej izognili presuhemu zraku, si doma omislimo kakovosten vlažilnik zraka.
Tudi preveč vlage ni dobro!
Prevlažen zrak, v katerem je relativna vlaga višja od 60 odstotkov, tudi ni priporočljiv, saj najpogosteje povzroča razrast plesni. Te so človeku nevarne, ker izločajo številne strupe, ki so dražljivi, rakotvorni, lahko pa povzročajo tudi alergijo in astmo. »Zagotoviti moramo ustrezno razmerje med temperaturo in vlago v prostoru. Čim nižja je temperatura v prostoru, tem nižja mora biti zračna vlažnost, da ne pride do kondenzacije in rasti plesni,« smo izvedeli od doc. dr. Andreje Kukec.
