Na Kongresnem trgu se je zgodil prav poseben dogodek Obleci ulico, osreči kralja. Na treh stojnicah, ki jih je prispevala Mestna občina Ljubljana, so ob paviljonu plesni pedagogi in prijatelji z Anito Vihtelič in Markom Hrenom na čelu, ki sta ustanovitelja Plesnega Mesta, zbirali tople bunde, plašče, rokavice, šale in kape za brezdomce in otroke, ne nazadnje pa tudi za družine v stiski.
Preberite tudi: Življenje ju je izbralo za pravljico.
Z oblačili so oblekli okoliška drevesa in paviljon na Kongresnem trgu ter tako simbolično oblekli celo ulico. Zbrali so preko 300 bund in plaščev za moške, otroke in ženske, deset velikih vreč toplih dodatkov in tople obutve.
»Toliko lepih oblek, toliko lepih besed. Ganjeni smo in toplo nam je pri srcu. Kralji so se nam zahvaljevali, mimoidoči so spraševali, kdaj spet ponovimo. Kako malo je potrebno, da ljudje stopijo skupaj in osrečijo bližnje,« so bili nad odzivom pozitivno presenečeni v Plesnem Mestu, ki so se vsem ljudem, ki so prispevali topla oblačila zahvalili z besedo, nasmehom, objemom ... pa tudi s toplim čajem.
Plesno Mesto pa ob tej priložnosti ni bilo prvič humanitarno in dobrodelno! Natisnili so že 15.000 šolskih zvezkov, sredstva od prodaje in zvezke pa so namenili v humanitaren namen. Poleg tega pa preko Zveze Prijateljev Mladine in doma Malči Beličeve vsako leto pri njih plešejo otroci iz družin v stiski, prav tako pomagajo družinam v stiski, in sicer s sredstvi, velikokrat z oblačili, obutvijo tako kot sedaj, pa tudi ob naravnih katastrofah, pri zbiranju denarja za operacije in še bi lahko naštevali.
»Če imava, imamo zase, se vedno najde še kaj za koga, ki je v stiski. Če imaš kos kruha, ga lahko vedno deliš še s kom,« sta ob tem povedala Marko Hren in Anita Vihtelič, Anita Ogulin iz Zveze Prijateljev Mladine pa je za zaključek še dodala: »Plesno Mesto z Anito in Markom je pravi plesni raj. Tudi za tiste otroke in mlade, ki jim starši ne zmorejo omogočiti razvoja plesnih talentov. In teh je vse več. Za vsak plesni korak številnim otrokom in mladim, ki so v Plesnem Mestu in s plesom reševali svoje stiske in družinske primankljaje – pa potrjevali samoizgradnjo, krepili znanje in moč, sem Aniti in Marku neizmerno hvaležna. In jima želim še naprej kar največ uspeha, kot ga žanjeta ne le na plesni poti – pač pa tudi v svoji plemenitosti, srčnosti ter družbeni odgovornosti.«
