Estrada

Kam na izlet? V Davčo, največjo slovensko vas

Igor Fabjan, Ženska
5. 10. 2018, 13.01
Deli članek:

Davča velja za največjo slovensko vas. A naziva si ne zasluži s številom domačij, temveč po veliki površini. Dobrih sedemdeset hiš je raztresenih na površini 24 km2 pretežno gozdnatih pobočij med Poreznom in Blegošem, ki se dvigujeta med Selško in Poljansko dolino. Svet grap, gozdov in osamljenih kmetij prepreda toliko poti, da bi jih težko prehodili v enem dnevu.

Igor Fabjan
Srednji slap na potoku Davščica je dvojen in velja za najlepšega.

A k sreči si lahko pomagate z avtomobilom, tisti z več kondicije pa s kolesom. Spotoma lahko občudujete velike hiše cerkljansko-loškega tipa. Nekatere služijo le še za vikende, kakšna pa žal tudi propada.

Preberite tudi: Strupene dvojnice užitnih gob. Kliknite TUKAJ!

Lan še cveti

Atraktiven je že vstop v ozko dolino. Iz Selške doline se čez reko Soro odcepi cesta, ki je speljana ob hudourniškem potoku Davščica. Cesto so naredili šele pred pol stoletja, prej pa je bilo v dolino mogoče priti le po višje ležeči poti. Na vas opozarja napis nad cesto v najožjem delu doline, katerega je nekoč zapirala mogočna skala. Potem se soteska malo razširi, tu in tam se odcepi kakšna cesta do osamljenih kmetij. Glavna cesta vodi do smučarskega središča Črni Vrh in naprej v Cerkno. V Davčo je potrebno zaviti desno v enem večjih ovinkov pod smučiščem. In potem še enkrat desno ob nekdanjem tovarniškem obratu. Po nekaj strmih ovinkih se pojavi vaško središče. Predstavlja le nekaj kmečkih poslopij, cerkev s pokopališčem in do nedavnega tudi gostilno (Jemec). Ob cerkvi in župnišču je urejen etnografski muzej, katerega ogled je možen ob vnaprejšnjem dogovoru. Muzej predstavlja vaško življenje skozi čas. Posvečen je predelavi lanu, ki je bila nekoč zelo razširjena na kmetijah. Za skupine organizirajo tudi delavnice, na katerih se lahko udeleženci seznanijo s skoraj pozabljeno dejavnostjo.

Igor Fabjan
Najatraktivnejši del soteske Davščice.

Tradicija predelave lanu je v teh krajih zamrla sredi prejšnjega stoletja. Do takrat je bila za mnoge to edina možnost za preskrbo s tekstilom. Kmetje so pridelovali lan, iz njega pa izdelovali prejo, ki so jo na ročnih statvah stkali v platno. Večji del so ga porabili sami. Z uvedbo strojnega tkanja in bombaža pa je ročna izdelava lanenega platna zamirala. Kultura lanu se je najdlje ohranila prav na hribovskih kmetijah. Danes na davških domačijah spet sejejo lan, a le v manjših količinah. Uporabljajo ga bolj za okras in izdelavo dekorativnih predmetov.

Igor Fabjan
Na kmetiji Pr'Vrhovc se lahko okrepčate ob lepih razgledih.

Dan teric

Z lanom se lahko pobližje spoznate tretji vikend v avgustu. Takrat Turistično društvo Davča pripravlja tradicionalno kulturno-etnografsko prireditev Dan teric. Prav za to priložnost vsako leto posejejo lan. Na prireditvi domačini pokažejo stare postopke obdelovanja lanu in izdelovanja platna. Predlani so ob tej priložnosti prikazali še film o Davči in lanu, režiserja Janeza Habjana. Posneli so ga z ljudmi, ki so se nekoč ukvarjali s predelavo lanu. Pri pripravi prireditve sodelujejo mnogi vaščani, predelavo lanu pa predstavljajo tudi drugje po Sloveniji.

Prireditev običajno poteka ob turistični kmetiji Pr'Vrhovc. Ime je dobila po legi, saj stoji na vrhu grebena, na meji med Gorenjsko in Primorsko. Razgledi s tega dela vasi so enkratni, saj segajo vse do Triglava, Soriška planina in Ratitovec pa sta kot na dlani. Obiskovalci se navdušujejo nad lepim okoljem in dobro hrano, mnogi pa pridejo zaradi rib. V bližini se namreč nahaja ribnik ledeniškega izvora.

Igor Fabjan
Vaško središče predstavlja le nekaj kmečkih poslopij, cerkev s pokopališčem in do nedavnega tudi gostilno .

Še k slapovom

Iz vaškega središča se lahko peš opravite na Porezen, do katerega vas loči poltretjo uro hoje. Spotoma pa se velja pomuditi ob potoku Davščica. Tam namreč k ogledu vabijo kar trije slapovi. Zgornji slap se nahaja pod sotočjem dveh pritokov, ki prihajata izpod Konjskega brda in Porezna. Slap pada dobrih šest metrov globoko in se umirja v manjšem tolmunu. Srednji slap je približno enako visok, a dvojen in tako velja za najlepšega. Nižje ob potoku pa lahko občudujete še tretji slap, ki se na široko razliva preko zglajenih kamnin. Vsi trije so lahko dostopni, saj v bližino vodi urejena pot. Do izhodišča z manjšim parkiriščem pa se lahko pripeljete z avtomobilom.