»Septembra smo prejeli osem klicev zdravnikov o 14 bolnikih zaradi prebavnih težav po zaužitju gob, na oddelku pa smo zdravili štiri bolnike zaradi zastrupitve z gobami. Nevarna je bila predvsem zamenjava štorovk s smrtno nevarnimi kučmicami, ki vsebujejo amanitin in povzročijo odpoved jeter,« so v pismu za javnost opozorili zdravniki iz UKCL.
Preberite tudi: Boris Becker si je omislil luksuzno stanovanje. Kliknite TUKAJ!
Največkrat je problem lahkomiselnost
Ana Ivanovič iz celjskega gobarskega društva Bisernica je pričakovano najprej povedala, da se zastrupitve z gobami največkrat pojavljajo med ljudmi, ki jih nabirajo sami, pa jih ne poznajo dobro. »Zastrupijo se posamezniki ali več članov družine. Množičnih zastrupitev v novejšem času ni, ker je prodaja gob na tržišču razmeroma dobro nadzorovana. Več zastrupitev je ob dobrih gobjih letinah, ko gobe nabirajo tudi premalo poučeni nabiralci, ki lahkomiselno pripravljajo različne vrste ter jih poklanjajo tudi drugim.« Gobe zato sprejmite le od tistih, za katere ste prepričani, da jih res dobro poznajo. »V Sloveniji raste približno 30 smrtno strupenih, 200 strupenih gob in 200 pogojno užitnih vrst, ki so strupene, če jih zaužijemo surove. Potem je pa še vsaj 1500 neužitnih in več kot 1000 užitnih vrst. Primernih za uživanje, glede na okus, je le okoli sto vrst. Že iz tega se vidi, da ima verjetno vsaka goba svojega dvojnika,« je dodal Bojan Arzenšek iz gobarskega društva Gorje.
Malih štorovk raje ne nabirajte!
Obrobljene kučmice (Galerína margináta) so letos pri nas že resno ogrozile življenje, ko jih je žrtev zamenjala za male štorovke (Kuehneromyces mutabilis). Te zaradi neverjetne podobnosti nikakor niso primerne za ljubiteljske gobarje. Kadar nabirate male štorovke, namreč še zdaleč ni dovolj, da se podučite le o slednjih. Ključno je, da prepoznate njeno strupeno dvojnico. Medtem ko je za obe značilno, da sta šopasto rastoči gobi, je za obrobljeno kučmico med drugim značilna rast na smrekovih panjih, čeprav se lahko pojavi tudi na listnatih, predvsem na topolih. Smrtonosna obrobljena kučmica se rada napije vode in ima prosojno nažlebkano obrobje, po čemer je dobila tudi ime, in tanek vlaknat bet. Te gobe si resnično ne želite zaužiti, in ker je podobnost z malo štorovko izjemno velika, raje niti ne tvegajte. Male štorovke naj nabirajo res dobro poučeni gobarji, ki vedo, da se malo štorovko nabira izključno na panjih listnatega drevja, ima trdnejši obroček, pod njim pa luskice po betu. »Če nismo stoodstotno prepričani, je bolje, da gob ne jemo. Vsi, ki dvomijo o svojem znanju, naj se gob izogibajo. Še posebej malih štorovk, katerih nabiranje nikakor ne priporočam, saj je zamenjava zelo verjetna,« je izpostavil Arzenšek. Če vas nabiranje malih štorovk vseeno zamika, pa si postavite naslednje vprašanje: Ste pripravljeni staviti, da v rokah držite pravo gobo, s svojim življenjem in življenjem tistih, ki jih bodo zaužili v vaši družbi?
Zelene mušnice namesto dežnikaric, kukmakov in golobic?
Ana Ivanovič je kot najpogostejšo zastrupitev, ki nastane zaradi zamenjave užitne gobe s strupeno, omenila zatrupitev z zeleno mušnico. »Nabiralci velikokrat nabirajo gobe tako, da preprosto porežejo klobuk, bet pa pustijo v zemlji. Tako prezrejo odločilne značilnosti, ki so pri nekaterih gobah lahko usodne za zastrupitev. Zamenjajo zelenkaste, zelene in sive vrste golobic, ki so užitne, in namesto teh naberejo smrtno strupene zelene mušnice. Zastrupitev z zeleno mušnico je v Sloveniji letno kar nekaj, vendar se ne končajo vedno smrtno, lahko pa pustijo hude posledice, predvsem na jetrih in ledvicah. Mnogokrat je zastrupljenim z zeleno mušnico treba jetra presaditi, saj drugače ozdravitev ni mogoča.« Bojan Arzenšek je povedal, da so zelo pogoste tudi zastrupitve s koničasto mušnico, ki je bela različica zelene mušnice, kar se strupenosti tiče. »In prav ti svetli oziroma beli primerki so zelo podobni hostnim ali travniškim kukmakom, ki pa so užitni in kar dobri. Zelene mušnice imajo tudi obroček na betu in klobuk večji od 20 centimetrov. Če se še malo poigra sonce in klobuček razpoka, je to lahko podobno dežnikaricam oziroma marelam.« Pa lahko te gobe vendarle med sabo kako ločimo? Po mnenju izkušenega gobarja lahko, a naj se nikoli ne zanašamo le na eno ali dve značilnosti posamezne sorte. »Vsako gobo je treba poznati do potankosti! Je pa res, da imata hostni in travniški kukmak zelo hitro trosovnico temno rjavo do črno, česar mušnice nimajo. Prav tako trosovnico pa imajo karbolni kukmaki, ki pa imajo neprijeten vonj in v dnišču močno rumenijo. Marele bi morale medtem imeti premer klobuka večji od 15 cm, obroček na betu se mora premikati (in ne raztrgati), kožica klobuka je vlaknata. Ne priporoča se marel, ki rdečijo, če jih podrgnemo (predvsem po betu).«
Pazite se tudi rdečelistk
V gobarskem društvu Bisernica skoraj vsako leto izvedo še za zastrupitev s strupeno nizko rdečelistko, ki jo gobarji naberejo namesto užitnih zajčkov. »Tudi užitna navadna mokarica je pogosto zamenjana s strupeno rdečelistko. Ta zastrupitev, imenovana gastrointestinalni sindrom, povzroča prebavne motnje, ki pa velikokrat niso tako majhne, saj lahko trajajo tudi do nekaj dni in hudo izčrpajo telo,« je pojasnila sogovornica. Zajčki so torej še ene izmed tistih gob, ki jih je morda bolje pustiti v gozdu. Tistim, ki bodo pri njihovem nabiranju vztrajali, pa Arzenšek priporoča, da jih pustite stati nekaj ur ali že v gozdu preverite, ali jim lističi ne pordečijo. »To se zgodi pri starejših primerkih. Pri mladih gobah tega ne moremo ugotoviti.«
Zastrupitev z užitnimi gobami
Inkubacijska doba zastrupitve je pri različnih gobah različno dolga. Traja lahko tudi več dni, da se pokažejo znaki zastrupitve. Vendar pa vsak znak zastrupitve še ne pomeni, da boste vsak hip umrli. »Neprijetne posledice, kot je denimo slabost, lahko ljudje občutijo tudi po zaužitju užitnih gob, celo gobanov, če niso bili pripravljeni sveži. V gobah se namreč začnejo že kmalu po tem, ko smo jih nabrali, kopičiti razkrojni produkti. Motnje po zaužitju takšnih gob niso značilne za zastrupitve s posameznimi vrstami strupenih gob. Znano je namreč, da so gobe precej težko prebavljiva hrana, se dolgo prebavljajo in kaj hitro lahko pride do kakšnih neprijetnih slabosti ali še kaj več. Če se želimo temu izogniti, gobe uporabimo v 24 urah, odkar smo jih nabrali, jedi z njimi pa nikoli ne pogrevajmo. S pregrevanjem lahko povzročimo izločanje strupenih snovi iz gob, ki so lahko zdravju škodljive, in nemalokrat se zgodi, da se ljudje zastrupijo z užitnimi gobami le zato, ker so jed pogreli. Kadar uporabljamo zamrznjene gobe, pa jih nikoli ne odtalimo do konca, temveč uporabimo še napol zamrznjene. Že delno pripravljenih gob, npr. paniranih klobukov gob, sploh ne odmrznemo, temveč ocvremo še zamrznjene,« je poudarila Ana in ponovila prvo pravilo gobarjenja: »Nabiramo res le tiste vrste, ki jih dobro poznamo!«
Zastrupitve in klinična znamenja
Zastrupitve z gobami se razlikujejo po kliničnih znamenjih in po inkubacijski dobi, to je po času, ki preteče od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve. Strupene gobe vsebujejo termostabilne kemične sestavine, ki že v majhnih količinah povzročijo v organizmu ljudi in živali tako značilna znamenja zastrupitve, da je mogoče sklepati, katero strupeno vrsto gob smo zaužili.
Ne zanašajte se le na en znak užitnosti ali neužitnosti!
»Pri določanju gob ne razlikujte posameznih vrst ter njihove užitnosti ali neužitnosti samo na osnovi enega znaka, npr. barve, okusa ali oblike trosnjaka. Pravilno določanje je mogoče samo na podlagi več znakov. Zlasti barva je pri gobah zelo spremenljiva. Po okusu se lahko ravnate le pri golobicah in mlečnicah oziroma sirovkah (v teh primerih je vrsta, ki nima pekočega okusa, užitna). Pri drugih vrstah gob pa to pravilo še zdaleč ne velja – na primer smrtno strupena zelena mušnica je surova in toplotno obdelana zelo dobrega okusa, tisti, ki so se zastrupili, so celo trdili, da so jedli najokusnejšo gobo v življenju. Tudi črvivost, sledi polžev ali počrnitev srebrne žličke, potopljene v kuhano jed, v kateri so strupene gobe, v nobenem primeru niso kriterij užitnosti. Če določate gobe na podlagi opisov, se ravnajte samo po opisu – slike ne morejo zajeti celotne spremenljivosti vrste, poleg tega barvne reprodukcije niso vselej takšne, kot bi si želeli.«
(Vir: knjiga Gobe, 2012, izdana pri založbi Mladinska knjiga)
