Prijatelji so naši sopotniki vse življenje in nemalokrat imajo vlogo, ki jo lahko primerjamo z družino, včasih pa jo celo presegajo. A tudi najtesnejše prijateljske vezi se lahko pretrgajo – včasih zaradi konflikta, včasih spremembe življenjskega sloga. Nekatera prijateljstva pa se končajo nekako brez pravega konca, preprosto se zrahljajo in potem nekako tudi izginejo: vse manj je srečanj, klicev, dokler stika preprosto ni več.
Preberite tudi: Špinače, ki to niso. Kliknite TUKAJ!
Prijateljski odnosi so različni. Težko je sploh primerjati prijateljstvo med, denimo, 20-letniki ter prijateljstvo 40-letnikov. V nasprotju z mladimi so zrelejši ljudje manj odprti za nova prijateljstva in običajno spoznavajo manj novih ljudi. Tudi energije in časa za nova prijateljstva je manj. Kajti vsi vemo, da je prijateljstva treba negovati – to pa zahteva čas in energijo. V nekem obdobju življenja so nenadoma v ospredju družinske, partnerske in službene obveznosti. Od dobrih prijateljev pričakujemo, da nam bodo v oporo in nas bodo navdajali z močjo in voljo, manj pa smo pripravljeni tolerirati, da bi nam prijatelji kradli energijo in žrli živce. Zato je tem pomembneje v pravem trenutku oceniti, da je nekega prijateljstva konec. Ko se neki odnos izčrpa, se je najbolje sprijazniti s tem in priznati, da je prijateljstva konec.
Ste v dvomih, ali je vaše prijateljstvo še pravo? Naj vam pomagamo v tej dilemi. Preberite, katerih šest očitnih znakov kaže, da ni več táko, kot je bilo.
Prijateljstvo je postalo enostransko
Se vi večkrat oglasite pri prijateljici ali prijatelju kot ona ali on pri vas? In kadar se pogovarjate po telefonu, se pogovor vrti v glavnem okoli nje ali njega, okrog vas pa bore malo? Tako neravnovesje v odnosu je jasen znak, da je prijateljstvo dobilo razpoko in da je skrajni čas za spremembo. Zagotovo je s prijateljico ali prijateljem treba odkrito spregovoriti o tem, da v odnosu manjka uravnotežena pot v obeh smereh. Če z druge strani ne bo razumevanja in pripravljenosti, da se to spremeni, je pametno prijateljstvo prekiniti.
Ohranjanje stikov le iz navade
Pri dolgoletnih prijateljstvih se kaj rado zgodi, da se odnos utiri v neko rutino. Svoje zagotovo prispevajo služba, družinske obveznosti, vse manj je časa za kakšne izvirne oblike prijateljskega druženja in potem se odnos zabetonira ter okosteni: sicer je telefonski pogovor enkrat na mesec resda dolg kar pol ure, voščila za rojstni dan so prav prisrčna, a nabor tem za pogovor se oži in nobeden od prijateljev se zares ne potrudi, da bi se slišala in videla večkrat. To je trenutek, ko je treba res dobro premisliti o smiselnosti ohranjanja takšnega ohlapnega odnosa.
Zaupanje je izgubljeno
Če koga kdaj ujamemo pri laži, če nas kdo kdaj v stiski izda, če nas zanemarja na račun drugih – vse to zamaje zaupanje v človeka. In prav medsebojno zaupanje je temelj dobrega prijateljstva oziroma vsakršnega razmerja. Prva razpokica sicer še ni usodna, a zaupanje je omajano in na njegovo mesto se vrine nezaupanje. Pogosto tako načetega prijateljstva ni več mogoče vrniti v stare tirnice. Če ne morete svojih tegob zaupati prijateljici, ker se bojite, da bodo vaše intimne skrbi postale predmet govoric, je to zelo jasen znak, da je prijateljstvo resno načeto. Sproščenosti ni več in prav nič ne pomaga, če skušamo to nadomestiti s spomini na nekdanje lepe in prisrčne trenutke skupnega druženja. Brez medsebojnega zaupanja se vsak odnos slej ali prej spridi.
Ni pogrešanja
Teden dni brez stikov z najboljšo prijateljico se je nekoč zdel dolg eno leto, saj sta delili vsak droben detajl vajinih življenj. Zdaj pa že nekaj časa ugotavljate, da pravzaprav redko pomislite nanjo ter vam srečanja in dolgi telefonski pogovori z njo prav nič ne manjkajo. Vsi pomembni dogodki, ki se vam pripetijo, vam ne prikličejo želje, da bi jih delili s prijateljico, s katero ste prej delili tako rekoč vse. Čas je, da ste dovolj pošteni do sebe in nje. Odkrito se pogovorita, morda se bo celo izkazalo, da je z njo enako kot z vami. To bo seveda pomenilo konec prijateljstva.
Ko prijateljstvo postaja breme, namesto da bi nas bogatilo
Po vsakem srečanju s prijateljico ali prijateljem vam ostane slab občutek, morda vas vsak pogovor z njo ali njim napolni z neko »negativnostjo«? Tak občutek je posledica tega, če nekdo na nas prelaga svojo slabo voljo, če nas kdo nenehno kritizira ali spravlja v stres. Tudi občutek, da je srečanje ali obisk pri prijateljih le neka dolžnost, ker bodo sicer jezni, kaže, da se je prijateljstvo spremenilo v nekaj, kar nas obremenjuje. S tem pa ta odnos zelo neprijetno obremenjuje tako naše živce kot psiho in ga je bolje končati.
Manjka prav to, kar je bilo nekoč najmočnejša vez
Mnoga prijateljstva nastanejo zaradi nekih skupnih interesov: npr. enak študij, prijateljstvo med sodelavci, prijateljstvo zaradi otrok, ki obiskujejo isti vrtec ali šolo ipd. Ko te skupne vezi ni več, je kaj rado konec tudi prijateljstva. Če ta vez izostane, ker ste npr. končali študij, zamenjali službo, otroci so odrasli ipd., prijateljev, ki so bili s tem povezani, pa nekako ne pogrešate zares, se da te stike zlahka pretrgati. To je veliko bolje, kot če jih pustimo veneti v nekem vmesnem prostoru, kjer bodo postajali vse nadležnejšii in vas bodo le obremenjevali.
Prijateljski odnosi so pomembni v življenju vsakega izmed nas. Od prijateljev namreč pričakujemo iskrenost in to, da se z njimi lahko o vsem pogovarjamo. Sem zagotovo sodi tudi tema prijateljstva. Zato je za vsako obliko prijateljskega odnosa, tudi za tistega, ki se je izpel in ga je bolje zaključiti, najboljši odkrit pogovor. Odrezavo, s SMS, na Facebooku ali podobno, se prijateljstva ne končuje. Prijateljici ali prijatelju dajmo raje priložnost, da tudi sam-a pove, kako doživlja najin odnos.
