V otroštvu je imel avstralske paličnjake in zlato ribico, ki na žalost ni dolgo živela, pajku, ki ga je poimenoval Pavle, pa je pustil, da je nekaj časa prebival v njegovi sobi.
Želel si je sicer imeti psa, a so bili njegovi starši proti temu, da živali živijo v bloku.
Zato je moral na svojega prvega človekovega najboljšega prijatelja čakati dolgih 30 let. Želja se mu je uresničila šele pred devetimi leti.
»Larsa so našli kot mladiča in ga pripeljali v zavetišče Horjul. Jaz sem takrat malo gledal slike zapuščenih psov na njihovi spletni strani in sočustvoval s kužki (nisem ravno neki mačjeljubec). Takrat so objavili novico o pomanjkanju prostorov in o možnosti uspavanja nekaterih psov, kar me je čisto pretreslo. Takrat se je izkazala moja punca (danes moja žena), ki je zgrabila telefon in nas napovedala v zavetišču. Ko smo ga videli, je bila to ljubezen na prvi pogled. Čez tri dni smo prišli ponj, zato 7. 7. štejemo za njegov prvi rojstni dan,« nam je povedal Darko.
Ime Lars so mu nadeli njegovi najditelji, Darko se je odločil, da ga ne bo spreminjal, saj se mu je zdelo, da mu pristoji, ker je tak severnjak, pa tudi zato, ker so ga že eno leto klicali tako.
Larsu nikoli ne zmanjka ljubezni
Raper za ljubljenca pravi, da je najboljši pes na svetu. »Na roke lahko naštejem vse tri primere, ko je nekaj 'ušpičil'. Ukradel čokoladico z mize, stekel za srno in enkrat se je pognal v gozd na Urhu. Drugo pa je samo ljubezen in crkljanje. Lahko vprašate kogarkoli, ki ga je srečal ... lastnike velikih in majhnih psov – Lars je nekaj posebnega. On je terapevtski pes. Poln ljubezni … in dlak! Zato živimo s sesalcem pri roki,« nam je dejal Nikolovski.
Če bi bil brez omejitev, pa bi rimoklepač kupil ogromno zemlje in jo spremenil v nekakšen naravni rezervat, saj je zagovornik svobode tudi pri živalih.
