O tej kratki in jasni besedi, ki jo je včasih tako težko reči, da raje rečemo ja, in ob misli, da nam tako ali tako ne bo uspelo izpolniti zadanega, komaj dihamo in ponoči ne spimo, smo govorili s coachinjo Majo Kure, ki nam je osvetlila, zakaj tako radi rečemo ja, ko mislimo ne, in kako reči ne, če nam gre ta težko z jezika.
Ljudje težko izrečemo besedo ne, ker je čustveno povezana z osebno zavrnitvijo. Nekateri besede ne povezujejo z obnašanjem, ki se ga opisuje kot neljubeče, neobčutljivo, nepozorno, neusmiljeno. Ko nam kdo reče ne, se ob tem pogosto počutimo zavrnjene ali ogrožene. Lahko bi celo rekli, da si zelo prizadevamo, da bi si drugi dobro mislili o nas. Poudariti je treba, da takšni zaključki nastanejo pri osebah z nizkim samospoštovanjem. Pri tem, kako doživljamo besedo ne, gre vedno za vprašanje občutka lastne vrednosti.
Opozorimo na nekaj najpogostejših razlogov, zakaj ne upamo reči ne:
- Ker smo tako naučeni in ker se to ne spodobi.
- Ker se ne bi radi nikomur zamerili.
- Ker nočemo izpasti nevljudni.
- Ker se bojimo nesoglasij.
- Ker bi radi, da nas imajo drugi radi.
- Ker resnično radi pomagamo.
Kako si pomagati, ko bi rekli ne, pa ne gre in se raje nasmehnemo ter rečemo ja?
Za izrekanje besede ne potrebujemo nekaj poguma in malce diplomatskih spretnosti. Lahko si pomagate s kakšnim od naslednjih stavkov, s katerimi sogovorniku prijazno, a jasno povemo, da imamo svoje prioritete in potrebe ter da sta naš čas in energija omejena:
1. »Trenutno nimam časa, opraviti moram nekaj nujnega.«
2. »Ne, žal ne morem.« To je najpreprostejši način odklonitve. Uporabljati ga moramo najpogosteje. Zakaj bi izgubljali čas in energijo s stvarmi, ki nas ne zanimajo?
Preberite tudi: Miti o dehidraciji. Kliknite TUKAJ!
3. »Zdaj ni pravi čas. Sredi dela sem. Se lahko slišiva čez pol ure?« ko ste resnično zasedeni s pomembnejšimi/nujnejšimi zadevami, in drugič, ko nameravate prosilcu ustreči takoj, ko boste imeli čas.
4. »Rad bi ti pomagal, ampak …« Ta stavek je zelo diplomatski. Hkrati ne pomeni zavrnitve, saj sogovorniku poveste, da se vam zdi ideja zanimiva, vendar kratko in malo nimate časa, da bi se ukvarjali z njo.
5. »Bom premislil. Te pokličem pozneje.« To frazo v resnici uporabijo mnogi, ki ne upajo takoj reči ne. V resnici se kdaj splača o kakšni ponudbi, ideji ali prošnji razmisliti. Prav je, da vsaj okvirno povemo, kdaj se bomo odločili – in se tega tudi držimo.
6. »Tega ne potrebujem, vendar bom imel v mislih …« Takšen stavek je najprimernejši za poslovne ponudbe, ki nas ne zanimajo. V teh primerih je smiselno, da ne okolišimo in ne tratimo časa, sicer se bodo nove ponudbe nizale druga za drugo.
7. »Mislim, da nisem prava oseba za to. Zakaj ne vprašaš …« Tako lahko zoprnega sogovornika/delo nesramno preložimo na nekoga drugega. Zato je pošteno, da tega stavka ne uporabljamo kot izgovor, temveč v resnici takrat, ko niste prava oseba za določeno stvar. Sogovornik bo tudi hvaležen, če mu pomagate najti primernejšega sogovornika.
Morda vam bo v pomoč še kakšen od naštetih napotkov:
- Naučite se malo počakati, preden odgovorite na prošnjo. Vzemite si čas, da boste premislili, ali prošnji želite ustreči oziroma ali je stvar sprejemljiva za vas. Naslednji odgovori vam bodo skoraj v vsakem primeru pomagali pridobiti nekaj časa za premislek: »Pogledati moram na koledar. Pozneje ti sporočim.« ali: »Premisliti moram. Sporočil ti bom.« ali: »Najprej moram preveriti, ali sem takrat prost in ali imam dovolj denarja.«
- Recite ne in ponudite drugo možnost: »Jutri ne morem priti, lahko pa pridem naslednji teden.« To storite samo, če si tega resnično želite naslednji teden.
- Pojasnite: »Ko ti rečem ne, to pomeni samo, da ne morem oziroma nočem narediti, kar me prosiš. To ne pomeni, da te zavračam kot osebo.« Pravilno si interpretirajte: »Ko mi odgovoriš z ne, to pomeni, da ne želiš ali ne moreš narediti tistega, za kar te prosim. To ne pomeni, da me odklanjaš kot osebo.« Razumevanje teh izjav prenesite v svoje življenje. Ko se bojite reči ne, razmislite o resničnem pomenu svoje izjave.
- Pomagajte si z afirmacijo: »Lahko mi je reči ne.« Recite si to čim večkrat.
- Ponovite stavek: »Ne, nočem kupiti tega avtomobila, iti s tabo ven, pobirati tvojega umazanega perila.« Ponavljajte svojo izjavo – pomaga vam, da obdržite svojo smer.
- Začnite tako, da si beležite svoje občutke, ko rečete ne. Kdaj vam je posebno težko – v službi, doma, s prijatelji, z osebami, ki so za vas avtoriteta? Odkrijte, kaj je največja težava. Kako se počutite v takšnih primerih (ogroženi, prestrašeni, negotovi, nezaščiteni)?
- Prisluhnite drugemu in pokažite razumevanje zanj ter potem izrazite svojo omejitev. »Vem, kako pomembno je zate, da greš na to zabavo, ki bo trajala vso noč, vendar ti do jutra ne dovolim. Lahko pa ostaneš do enih ponoči.«
- Recite ne in potem razložite. »Ne, nocoj ne bom mogel delati do poznih ur, ker ste me prepozno obvestili. Vedeti moram vsaj dva dni vnaprej, če želite, da ostanem dlje.«
- Vztrajajte! Čim ste enkrat rekli ne v položaju, v katerem prej tega niste bili sposobni, ste prodrli na novo območje. Naslednjič bo lažje. Če vam je žal ali se čutite krive, se spomnite svojega namena. Ne opravičujte se za svojo držo.
- Da boste zbrali pogum za težje »neje«, začnite postopoma. Najprej vadite odrekanje manj pomembnih uslug, ko ne tvegate veliko. Najpomembnejše je, da sami sebe slišite uspešno izreči besedo ne. Počasi boste zmogli tudi v bolj zahtevnih okoliščinah. Večkrat ko boste izrekli besedo ne, lažje vam bo šla z jezika.
- Izrazite čustva in potem recite ne: »Poglej, težko mi je to reči, vendar sem prepričan, da boš razumel, da mora biti moj odgovor ne.«
- Recite ne in bodite tiho. Ta tehnika se vam bo najprej lahko zdela neprijetna, vendar če vztrajate, je lahko zelo učinkovita.
Zakaj so prav »majhne usluge« najbolj problematične?
Majhne usluge so problematične takrat, ko nekaj resnično ni usklajeno z nami. Takrat, kadar delamo proti sebi, proti svojim notranjim prepričanjem. Ko nimamo časa za dodatne opravke in ko nam primanjkuje energije za nas same. V življenju je potrebno ravnovesje. To pomeni, da nekaj časa lahko namenimo drugim, nujno pa je, da znamo poskrbeti tudi zase in nekaj časa nameniti sebi. Samo mi smo tisti, ki vemo, katera je prava mera vsega za nas.
V vseh takšnih ali podobnih primerih se je treba zavedati, da ko nečemu rečete ja, rečete nečemu drugemu ne. Če bi nečemu rekli ne, bi lahko na primer preživeli več časa z družino, mogoče še bolje izpeljali lastni projekt, mogoče bi se lahko ustrezno spočili ali pa naužili radosti življenja. Zato se resnično vprašajte, ali vas bo katera koli nova aktivnost resnično pripeljala do vaših želja, hotenj in ciljev, ali boste nekaj počeli zgolj zaradi tega, da nekdo drug ne bo imel slabega občutka, ker ste ga zavrnili.
V katerih primerih ne ni primeren odgovor?
Odklonilni odgovor ima včasih lahko tudi negativne posledice. V službi je treba premisliti, ali je primerno ali ne. Kljub vsemu so posledice pogosto manjše, kot se bojimo. Če je treba, lahko zavrnete tudi šefa. Predvsem če upoštevate pomembno pravilo: ton je tisti, ki določa glasbo. Zatorej: reči ne ni le dovoljeno, temveč je celo nujno potrebno – toda storite to prijazno.
Verjetno tudi ni dobro reči ne takrat, ko nas otrok nujno potrebuje, da ga spodbudimo ali pocrkljamo, mu pomagamo z nekim notranjim konfliktom ali bolečino. Prav tako ni dobro reči ne, ko vemo, da je nekaj treba nujno storiti, in da če zadevo preložimo na pozneje, to nikakor ne bo dobro za nas ali naše bližnje. Treba si je torej postaviti prioritete in pogledati, v katerem položaju lahko rečemo ne brez hujših posledic.
»Zapomnimo si:imamo pravico reči ne. Samo recimo ne in ne tuhtajmo o posledicah. Presenečeni bomo, kako lahko je in kako redko bomo v zameno za odkritosrčen odziv dobili zamero, nespoštovanje ali razočaranje. Ko smo odkriti do sebe in drugih, dajemo tudi drugim možnost, da storijo enako. Če so naše potrebe in želje usklajene, se bomo že dogovorili, v nasprotnem primeru pa je bolje, da do dogovora sploh ne pride.«
Maja Kure
