Ko pogledam okrog sebe, se mi zdi, da marsikdo pretirava s športom, v takšnih pretiravanjih sem se (ali pa me je kar bolezen) nekajkrat ujela tudi sama. A Tanja Želj, promotorka zdravega življenja in gibanja, profesorica športne vzgoje in direktorica pilates centra Tanergija, pravi, da se še vedno – v povprečju – ne gibamo dovolj: »Kot družba imamo še vedno težavo, da vadimo premalo.«
Preberite tudi: kako se v trenutku znebiti bolečine? Kliknite TUKAJ!
Koliko naj bi vadili?
»Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije v zvezi z gibanjem za zdravje naj bi se ljudje gibali vsak dan, zmerno, po pol ure. Ima pa vsaka starostna populacija svoje posebnosti. Tako otroci potrebujejo količinsko več gibanja, ki naj bo raznovrstno, starejši ljudje pa potrebujejo manj gibanja, in to naj bo zelo zmerno. Bolj kot iskanje natančne količine, minut ipd. je pomembno, da imamo v zavesti, da se moramo gibati. Da to naše telo nujno potrebuje. Da je to hrana telesu in da brez gibanja telo težko ostane optimalno zdravo, mobilno in brez bolečin ali drugih gibalnih težav na starost. In poudariti želim, da se za gibanje šteje vsaka dejavnost, ki jo opravimo s telesom (peš, s kolesom, skirojem …). Čeprav smo si v stroki edini, da je treba v življenju ustrezno ohranjati večino gibalnih sposobnosti (vzdržljivost, ravnotežje, koordinacijo, gibljivost in moč),« pravi strokovnjakinja.
Ko vadimo preveč …
Torej moramo za optimalno zdravje svojega telesa delati tako na vzdržljivosti kot ravnotežju, koordinaciji, gibljivosti in moči. A kaj se zgodi, ko eni ali več omenjenim gibalnim sposobnostim namenimo preveč pozornosti? »Če pridemo do točke, da naše telo pade iz ravnovesja zaradi preveč vadbe, lahko to vodi do kronične utrujenosti, poškodb, težav s spanjem, hormonskim neravnovesjem ipd.,« pravi Tanja Želj, ki dodaja, da je tudi »preveč vadbe« povsem individualno, torej ob isti (večji) količini vadbe lahko nekdo pade iz ravnovesja, za drugega pa je te vadbe ravno prav. »Tudi za gibanje velja rek Ne preveč, ne premalo, temveč ravno prav,« dodaja sogovornica, ki dodaja, da je največkrat večja težava kot preveč gibanja odločitev ljudi za gibanje, ki morda ne ustreza trenutnim gibalnim sposobnostim posameznikov: »Največkrat si izberejo prezahtevno vadbo, s katero si lahko naredijo več škode kot koristi,« opozarja ambasadorka zdravega življenja in gibanja. In prav takrat najpogosteje pride do poškodb, ki pa na koncu spet ustavijo gibanje, ali pa ljudje gibanje opustijo, saj je bilo za njih prenaporno oziroma jim ni bilo v veselje.
Raziščimo, kaj nam ustreza
Za naš optimum Tanja Želj predlaga, naj iščemo in raziskujemo, katero gibanje nam najbolj ustreza. »Potem je naša dolžnost, da preverimo, ali to gibanje pravilno izvajamo,« poudarja profesorica športne vzgoje in direktorica pilates centra Tanergija. Da bomo svojemu telesu z vadbo res dali to, kar potrebuje, in mu niti na kratki niti na dolgi rok ne bomo škodovali, se posvetujmo s trenerji ali z ustrezno usposobljenimi strokovnjaki. Povprašajmo jih po izobrazbi, o vadbi, za katero smo se odločili, pa si poiščimo gradivo tudi sami (splet nam ponuja tako rekoč vse), predvsem o opozorilih, na kaj naj bomo pri izbrani vadbi pozorni.
»Potem pa je treba pri vadbi tudi vztrajati. Vsaj pet tednov je prvi minimalni odziv telesa na redno vadbo. Nato sledijo druge prilagoditve in procesi. In nekateri potrebujejo več let, da določena gibanja zares pravilno usvojijo in potem izvajajo,« pravi Tanja Želj, jaz pa dodajam izkušnjo tridesetletne prijateljice, ki jo je nepravilen gib v fitnesu stal dva tedna nepokretnosti ob močnih tabletah proti bolečinam, ki so že pokazale stranske učinke. »Tako dobro mi je že šlo in najbrž sem malo pretiravala s ponovitvami, ki sem jih najverjetneje izvajala nepravilno. Zjutraj, ko sem hotela poljubiti otroka, preden sem ga oddala v vrtec, pa so le še poklicali rešilni avtomobil. Mislila sem, da se kaj takega dogaja le starejšim, pred tem sploh nisem vedela, kje imam križ in kako boli, pa mi je zdravnica povedala, da ni starostnih omejitev in da moram resnično paziti, kako vadim, da se mi še kdaj ne zgodi kaj podobnega. Če namreč ob vsaki vadbi izvajam napačen gib, čeprav mislim, da je vse v redu in prav, se bo to prej ali slej nekje pokazalo.«
Kdaj gremo lahko do meja svojih zmogljivosti?
»To je pa odvisno od našega cilja, ki ga imamo v zvezi z vadbo oziroma gibanjem,« pravi naša sogovornica, ki dodaja, da pri rekreativnem gibanju ni potrebe po tem, da iščemo svoje maksimume, saj nam to lahko povzroči več stresa kot ugodja.
Meja zmogljivosti
»Telovadba nas utrudi zaradi mlečne kisline v telesu,« si lahko preberemo v knjigi Kako deluje telo, MKZ 2017, kjer razlagajo, da mlečna kislina ovira krčenje mišic, kar povzroča telesno izčrpanost: »Za odstranjevanje mlečne kisline telo potrebuje kisik, zato smo po končani vadbi še nekaj časa zadihani. Mlečna kislina nastaja tako med aerobno kot tudi anaerobno vadbo, vendar se med zadnjo kopiči precej hitreje. Možganske celice lahko energijo pridobivajo le iz glukoze, zato lahko dolgotrajna vadba, ki izčrpa zaloge glukoze, povzroči psihično utrujenost.«
Zakaj ne moremo vaditi v nedogled?
»Telo zaradi potenja izgublja vodo iz krvne plazme, zato se volumen prečrpane krvi zmanjša, kar srce nadomesti s povečanjem srčne frekvence – seveda le do neke mere,« razlagajo avtorji knjige Kako deluje telo, ki pravijo, da je to eden izmed vzrokov, da ne moremo vaditi v nedogled, ter razlagajo, da pitje vode med vadbo telesu ne omogoča le uravnavanja temperature s potenjem, temveč tudi izločanje mlečne kisline.
